Dobrih 1,2 milijona evrov so lani občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija z razpisi razdelile nevladnim organizacijam. Koliko, komu, za katera področja?
Klara Kržišnik
“Razpisi občin zasavske regije ne zagotavljajo zadostne mere transparentnosti,” po podrobnem pregledu 27 razpisov s področja delovanja nevladnih organizacij ugotavlja vodja ZLHT – Regionalnega centra NVO Klara Kržišnik.
Pri analizi transparentnosti javnih razpisov so pregledali, ali je postopek pregleden, so informacije o načinu razdeljevanja sredstev jasne in ali so informacije o rezultatih javno objavljene.
Pregled razpisov je pokazal, da so zasavske občine le v 19 % v razpisni dokumentaciji določile višino oziroma delež sofinanciranja. V 8 razpisih način razdeljevanja sredstev ni bil določen. Kar 12 analiziranih razpisov pa ni imelo jasno določenih meril za izbor projektov oziroma programov in priloženega točkovnika ali vsaj napotila na pravilnik, ki je imel določen točkovnik za izbor programov.
Občinski razpisi premalo transparentni
“Prav tako občine po večini ne objavljajo rezultatov javnih razpisov na svojih spletnih straneh,” pravi Kržišnikova. Občine so na svoji spletni strani objavile rezultate javnih razpisov le za 4 razpise, od tega 3 občina Litija in enega občina Hrastnik. Do podobnih ugotovitev o netransparentnosti razpisov smo prišli tudi sami, saj denimo na podatke, komu in kako je občina Trbovlje razdelila sredstva za enega izmed javnih razpisov, objavljenih v prvi polovici lanskega leta, čakamo že od srede novembra.
Občine so načelo transparentnosti predvsem upoštevale pri načinu razdeljevanja sredstev, saj je 70 % javnih razpisov imelo določen način razdeljevanja sredstev – najpogosteje glede na doseženo število točk.
Višina financiranja nevladnih organizacij s strani občin v letu 2015 v evrih
Največ za šport, najmanj za mlade
Največ javnih razpisov v zasavskih občinah je bilo na področju športa, kulture in prireditev. V letu 2016 so največ sredstev v občinah zasavske regije namenili športu in kulturi. Področje mladih preko javnih razpisov prejema presenetljivo malo sredstev. Najmanj javnih razpisov, le en razpis, je iz področja preprečevanja in boja proti zasvojenosti.
Delež razporeditve sredstev javnih razpisov po področjih za občine zasavske regije
Vse manj občinskega denarja
“Ni prav, da zasavski uporabniki nimajo sistemsko financiranih enakih storitev kot nekdo, ki živi nekje drugje v Sloveniji, potrebe vseh pa so enake… V končni fazi lahko govorimo tudi o diskriminaciji,” meni Režunova.
Nekateri centri po Sloveniji lahko s sistemskim denarjem financirajo vse – tudi takšne projekte, kot je letovanje ob morju,…drugi pa morajo potrebna sredstvi pridobiti na humanitarnih dogodkih, s kooperantskim delom ter prodajo izdelkov lastnega programa. “Zakaj je temu tako, logičnega odgovora ne najdem. Gre zgolj za v preteklosti izpogajane pravice nekaterih institucij, država pa pravi, naj se izvajalci o tem zmenimo sami,” pravi Režunova.