Blaž Rojko je Zasavc že do leta 1991, bi lahko rekli. Sem ga je pripeljala ljubezen, najprej v Zagorje, nato v Trbovlje, kjer z družino živi še danes. Glasbeno pot je začel kot pozavnist, kmalu pa je ugotovil, da ga najbolj veseli ustvarjanje glasbe in se znašel na skladateljski poti. Za svoje skladbe je prejel tudi nekaj priznanj in nagrad.
Nikakor pa ne gre izpustiti njegovega pedagoškega dela in diplome na Fakulteti za socialno delo, v kateri pojasnjuje, da so ljudje, ki pojejo v zboru –bogatejši.
Pojasnite nam najprej vašo teorijo o bogastvu in petju v zboru?
Ja, predvsem gre za to, da petje v zboru bogati ljudi na več življenjskih področjih. Pevci lahko udejanjajo svoje kulturne zamisli, širijo oziroma gradijo socialno mrežo. Med seboj se naučijo poslušati, sodelovati in sprejemati. Veliko je prednosti, ki jih zbor kot skupina ponuja. Zbor je stičišče socialnih interakcij, ki jih človek potrebuje za kvalitetno življenje.
Ukvarjate se tudi z majhnimi otroki, ste pedagog?
Odkar sem v Zasavju delujem kot samostojni ustvarjalec na področju kulture, sem pa opravljal tudi delo vzgojitelja v vrtcu, učitelja glasbe v osnovnih šolah in na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje. Pedagoško delo danes opravljam preko izobraževanj v obliki delavnic, seminarjev, predavanj, ki jih pripravljam za otroke, vzgojitelje, učitelje po Sloveniji. Sodelujem v programih Glasbene mladine Slovenije in izobraževanjih Zavoda za šolstvo RS.
Pod vašo dirigentsko paličico deluje tudi zbor Gimnazije in Ekonomske srednje šole Trbovlje.
Da to drži. Pevski zbor smo ustanovili pred šestimi leti. Dve leti je minilo od odmevne zmage na mednarodnem tekmovanju »Drugo Samoborsko zborsko protuletje«, kjer je zbor dosegel absolutno prvo mesto. V zboru trenutno poje 27 dijakov GESŠ Trbovlje.
Dr. Inge Breznik o novi Rojkovi zbirki Igrivo – Šaljivo: 'Skladatelj Blaž Rojko je v svetu otroške vokalne glasbe znan po spevnih in igrivih melodijah, ki jih otroci radi pojejo, jih hitro posvojijo oziroma vzamejo za svoje.'
Kako se je vaša glasbena pot začela?
Začetek sega v samo otroštvo, kjer smo v domači fari na Kodeljevem ustanovili ansambel. V tej skupini sem bil pevec. V osnovni šoli sem se začel učiti pozavno. Veliko sem se naučil tudi na mestu prvega pozavnista v Papirniškem pihalnem orkestru Vevče. Že od nekdaj sem poskušal ustvarjati glasbo. Če kaj nisem znal, sem pogledal v knjige. Akademije za glasbo nisem končal. Na podlagi ustvarjenih glasbenih del so me sprejeli v Društvo slovenskih skladateljev. Svojo glasbeno ustvarjalnost usmerjam v glasbo za otroke, tudi instrumentalno za razne komorne zasedbe, vokalno za pevske zbore… Če dobim naročilo ga z veseljem izpolnim. Osem let sem delal v vrtcu kot vzgojitelj in morda mi je prav zato ostal otroški svet blizu.
Je v tem času težko preživeti kot svobodni umetnik?
Kriza je brutalno zarezala tudi v kulturo. Težko je preživeti v teh časih. Kot svobodnjak si v neprestani borbi. Kje boš naredil, kaj boš naredil, koliko časa boš porabil, koliko boš za opravljeno delo zaslužil … Za kulturo na splošno zmanjkuje denarja. V nekaterih krogih že prevladuje mnenje, 'saj bodo pa naredili zastonj, ali pa bo cena nizka'. To je težko, ponižujoče, včasih že žaljivo. Podpiram in razumem prostovoljno delo, ampak samo s prostovoljstvom ne moreš v trgovino in kupiti kruha.
Skoraj smo že pozabili kakšen je naravni zvok vode, kamna, kako zveni les.
Vas je kdaj zanimal pop, rock, kakšne manjše skupine?
V pop nisem nikoli vstopal. Meni je všeč naravna glasba. Všeč so mi vibracije Orffovih glasbil. Čim manj elektronike in elektronskih zvokov. Ti zvoki nas neprestano obdajajo in se spreminjajo v zvočno onesnaženje, ki negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Skoraj smo že pozabili kakšen je naravni zvok vode, kamna, kako zveni les. Te zvoke je potrebno vključiti v glasbo.
Kaj je Orffov instrumentarij?
Carl Orff je bil nemški pedagog in skladatelj, ki je razvil vrsto novih teorij v glasbi, veliko pa se je ukvarjal s poučevanjem otrok. Med Orffova glasbila spada vse, kar je naravno in ljudsko. Od ksilofonov, zvončkov, vsa melodična tolkala. Tudi slovenske trstenke in ostali ljudski instrumenti, ki jih imamo Slovenci veliko.
Kako otroku v domačem okolju približati glasbo?
Največ lahko starši naredijo sami. Z njimi pojejo, plešejo in doma izdelujejo glasbila in zvočila iz vsega kar pride pod roko. Zmotno je mišljenje, da če kdo nima posluha ali dobrega glasu ne more ustvarjati glasbe s svojim otrokom. Pomembno je, da otroci začutijo ritem in gibanje glasbe. Še pomembnejše od teh »glasbenih ciljev« pa je toplina odnosa, ki se lahko razvije ob preprostem skupnem uživanju in doživljanju glasbe.
