Vlada je včeraj zamejila ceno toplote za sisteme daljinskega ogrevanja, ki za energent v pretežni meri uporabljajo plin, kar vključuje štiri slovenske sisteme, med njimi so tudi Trbovlje.
Z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki bo začela veljati 1. novembra, so določili najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo plin. “S tem smo zamejili tudi končno ceno daljinske toplote na znosen nivo,” je po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki bo začela veljati 1. novembra, so določili najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo plin.
Dodal je še, da so se v zadnjem obdobju začele pojavljati namere, da bi se cene daljinske toplote s 1. januarjem 2023 začele poviševati, ker so cene na trgih povišane tudi za tri- do štirikrat glede na enako obdobje lani. Regulacija bo prinesla prihranke, saj bo vhodna cena plina pri 73 evrih na megavatno uro (MWh), medtem ko bi najavljena tržna cena znašala 150 evrov na MWh. Regulirana cena konkretno v trboveljskem primeru pomeni 183,49 evra.
A to ne pomeni, da cene ne bodo višje kot lansko zimo.
Razlog je med drugim ta, da so lani pozimi ti sistemi uporabljali plin, ki so ga kupili leto ali dve prej, ko so bile cene bistveno nižje. Vlada je s spremembo uredbe to tudi uskladila z novelo zakona o oskrbi s plini, ki je med zaščitene odjemalce uvrstila tudi vrtce, šole in zdravstvene domove, tako da bo tudi zanje od 1. novembra veljala regulirana cena. Opredelili so tudi ceno za plin pri nadomestni oskrbi in pri osnovni oskrbi, ki bo prav tako veljala od 1. novembra.
