Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomorov NIJZ znova opozarja o pomembnosti in moči razumevanja, sočutja in odprtosti. Pomoč je tudi v Zasavju na voljo – dostopna in brezplačna. “Stiske posameznikov, ki se obračajo na nas, so zelo različne. Od slabih družinskih odnosov, finančno-ekonomskega stanja, brezposelnosti, neinformiranosti o pravicah do šibke socialne mreže,” je stanje v Zasavju orisala Rebeka Novak, vodja trboveljskega dnevnega centra Slovenskega združenja za duševno zdravje (ŠENT). “Največja stiska, ki jo prepoznavamo, pa je socialna izključenost.” Dnevni center, kot je pojasnila, je prostor, ki omogoča in zagotavlja sprejetost, navezovanje socialnih stikov, druženje in strokovno pomoč.
Vsak dan po pomoč tudi do 20 oseb
V Trbovljah, natančneje na naslovu Šuštarjeva kolonija 42a, se torej nahaja dnevni center, v katerem lahko posamezniki dobijo brezplačno pomoč. Na njih se po podatkih Novak vsak dan obrne od 15 do 20 posameznikov v stiski. “Ti prihajajo na pogovor, druženje, sodelovanje na aktivnostih, učenje novih veščin, razbremenitev v trenutnih stiskah, predvsem pa za kvalitetno preživljanje prostega časa in socialno vključenost.”

Glede na zadnje desetletno povprečje kljub pomoči, ki je na voljo, v Zasavju vsako leto stori samomor več kot 12 ljudi. Pri tem v vseh teh letih izstopajo moški. Od 122 oseb, ki si je vzelo življenje, je bilo kar 95 moških, dva od njih sta bila mlajša od 19 let.
Število samomorov v Zasavju
| Leto | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
| Število samomorov | 15 | 12 | 11 | 15 | 9 | 16 | 12 | 14 | 11 | 7 |
Vir: NIJZ
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vsem, ki so v stiski, sporoča, da imajo na voljo mnoge brezplačne načine pomoči. Med temi je tudi Center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v več mestih po Sloveniji, tudi v Zagorju.
“Na svetovanje se klienti lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo napotnice, je brezplačno, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor,” je povedal predsednik združenja Samo Mirt Kavšek. Nanje se običajno obrnejo vsi, ki doživljajo čustvene stiske in jih sami ne zmorejo več obvladovati. Pri tem jim Posvet ponudi strokovno pomoč. Tudi mlajšim od 14 let. Pri tem je poudaril še, da “strokovni pogovori niso namenjeni samo čustveni razbremenitvi in olajšanju, ampak tudi reševanju problemov, ki so posameznika pripeljali do takšne čustvene situacije. Stiske tako postanejo priložnost, da začnemo svoje težave reševati na drugačen, bolj zadovoljiv način. Da naše življenje dobi nov smisel, po katerem sicer hrepenimo.”
| 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Do leta 2026 bo NIJZ z geslom “Spreminjajmo razumevanje samomora” ozaveščal o pomembnosti spreminjanja načina pogovora o samomoru in njegovo razumevanje. Lani je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 ljudi, od tega kar 275 moških. |
Kdor potrebuje pomoč, jo lahko prejme na različne načine
Kot pravijo na NIJZ je prvi vir strokovne pomoči ob hudi stiski osebni zdravnik. Če tega ni, se vsak lahko obrne tudi na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, urgentno psihiatrično ambulanto v Ljubljani (01 475 06 70) ali Center za mentalno zdravje (01 587 49 42) oziroma na reševalno službo s klicem na 112.
Podatke o možnih oblikah pomoči, podporo in pogovor bodo dobili tudi s klicem na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski – 01 520 99 00
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik – 116 123 (brezplačno, 24 ur na dan)
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja – 080 11 55
- TOM telefon za otroke in mladostnike – 116 111 (brezplačno)













