Izračunali so, da ima prav reka Sava, ki se vije od Zelencev pri Podkorenu tudi skozi Zasavje vse do Brežic ter naprej preko slovenske meje, največ mikroplastičnih delcev, in sicer med Krškim in Brežicami. Del reke skozi ozke zasavske soteske ni posebej izpostavljen.
| Prvi rezultati spomladanskega vzorčenja vodotokov in primerjava s podatki iz Nemčije so postali znani ravno v času, ko se začenja jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa! V njem onesnaženosti na temo onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko sodelujejo (tudi) učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol. |
Največ plastičnih odpadkov ob rekah, korona prinesla nove odpadke: maske
Po pregledu 23 vzorcev jih je 12 (52 %) vsebovalo mikroplastiko. Po izračunu vsebnosti mikroplastike na m³ vode je bilo največ mikroplastičnih delcev na Savi v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami (1,2 delca/m³), sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani, Kamniška Bistrica v Domžalah (0.6 delcev/m³). Ostale reke so vsebovale manj mikroplastike ali nič. Onesnaženost slovenskih vodotokov je po deležu vzorcev, ki vsebujejo mikroplastiko, primerljiva z nemškimi (57 %), prav tako po številu delcev na m³.
Macerl: Rešitve so! Lokalno IN globalno!
Kaj na vse to poreče znan zasavski borec s področja ekologije Uroš Macerl? “Da temu ne bi bilo tako lahko posameznik naredi največ s tem, da odpadke pravilno ločeno zbira, se zavestno izogiba plastiki za enkratno uporabo, kjer je to le mogoče,” odgovarja in s prstom pokaže tudi na dolžnost občin in komunalnih podjetij, ki “naj o tem osveščajo, pa tudi kaznujejo tiste, ki odpadkov ne zbirajo ločeno. Še bolje pa je, da se sprejmejo konkretni ukrepi, s katerimi se spodbuja uporaba embalaže za ponovno uporabo.”
Macerl vidi globalno rešitev v kavcijskem sistemu – preko tega sistema v 10 državah EU zbirajo plastenke, pločevinke in steklo ter jih usmerjajo v recikliranje ali ponovno uporabo. “Tako nazaj v gospodarstvo vrnejo preko 80% ali celo več kot 90% plastenk. V Nemčiji se je po uvedbi kavcijskega sistema smetenje s plastenkami zmanjšalo na praktično nič,” izpostavi tudi rezultate.
Problem plastike pa ni le v tem, da ta ustvarja odpadke, zaključi Uroš Macerl. “Pri proizvodnji plastike še vedno v 99% izrabljajo fosilne vire kot so nafta, zemeljski plin ter premog, kar je ogromen vpliv na okolje. Drugi vidik so t.i. alternativna goriva: ta so v veliki meri narejena iz plastike. Čeprav pri njihovem sežigu ne nastaja mikroplastika, pa se plastika spremeni v druge okolju in zdravju nevarne snovi. Zato v Eko krogu menimo, da je pomembno tudi, da se v cementarni v Trbovljah ne sežiga več odpadkov.”
Posledice novodobnih packov: razpadle vrečke, pakirne folije in kmetijske folije
V slovenskih vodotokih je bila najpogostejša vrsta mikroplastike polietilen v obliki prozornih filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij, z razliko od nemških vodotokov, kjer prevladuje staran stiropor, najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja.
Bodo mladi poskrbeli za bolj čisto prihodnost?
Misija proti plastičnemu onesnaževanju, ki je bila poleti predstavljena tudi evropskim ministricam in ministrom, odgovornim za raziskave, se v teh dneh nadaljuje, mesta za sodelovanje pa so bila zaradi izrednega zanimanja zapolnjena že spomladi.
