Ideja o samostojni šoli na Dolu pri Hrastniku je začela glasno odmevati v predvolilnem času, ko je Lista Naš Hrastnik omenjeno točko vključila tudi v svoj program. Šolsko ministrstvo pravi ne, pobudniki pa še čakajo odgovor direktorata za predšolsko vzgojo in zaključke občinske delovne skupine.
Glavna pobudnica in predlagateljica Nataša Kreže je, kot nam je pojasnila, želela mnenje šolskega ministrstva in direktorata za predšolsko vzgojo. Da pobudniki želijo le korekten odgovor, ali je mogoče, da dolska šola skupaj s tremi ali štirimi oddelki vrtca postane samostojna šola, je dejala.
Zakaj sploh pobuda?
Šola na Dolu je pred leti že bila samostojna, a so jo leta 1970 priključili k hrastniški. Krežetova meni, da zaradi lokalnih političnih interesov. Na drugi strani na Dolu pravijo, da se vse koncentrira v Hrastnik – sestanki, delavnice, prireditve …
Na posamezen oddelek na Dolu to pomeni približno 10 ur vožnje na leto, torej približno dva dneva pouka, je izračunala dolska učiteljica, ki želi, da bi tudi, če šola ne bo samostojna, spremenili način dela in del dejavnosti prenesli na Dol.
Ministrstvo za šolstvo: 'Ustanovitev samostojne šole ni mogoča, ker ni pravne osnove in posledično tudi ne pogojev za financiranje iz državnega proračuna.'
Ministrstvo za šolstvo je v našem odgovoru zelo jasno – da glede na določila Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter pravilniku o pogojih za ustanavljanje šol se lahko samostojna šola ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima zagotovljen vpis za vsaj dva oddelka prvega in vseh naslednjih razredov. Tega pa podružnična šola na Dolu nima, saj je prvi razred le eden, vseh oddelkov skupaj pa 11.
Če bi dolski vrtec res priključili k samostojni šoli, bi to najverjetneje pomenilo tudi podražitev cene programov.
Na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi je sicer mogoče samostojno šolo ustanoviti z najmanj 14 oddelki, a tudi teh šola na Dolu nima. Razen v primeru, ki ga navaja Krežetova, da bi k šoli priključili še oddelke dolskega vrtca.
Trenutni trend je ravno obraten, naj bi se javni zavodi združevali, pojasnjuje župan.
Hrastniški župan Miran Jerič se je udeležil sestanka Sveta staršev, sestal se je z zaposlenimi in starši. Imenoval je delovno skupino, ki mora preučiti vse prednosti in slabosti samostojne dolske šole. 'Obljubili smo ugotovitve skupine do konca leta ter mnenje ministrstva, saj ta odločitev ni povezana le z nami, temveč tudi z odločitvijo organov ministrstva, ki zagotavlja denar za plače in še marsikaj drugega.' Prav tako župan dodaja, da je trend povsem drugačen, da naj bi se javni zavodi združevali in 'mislim, da bomo šli v tej smeri' je dodal.
Roditeljski sestanki izgovor za pogovore o samostojni šoli?
Na naše uredništvo so se obrnili starši, katerih je mnenje o samostojni šoli različno. So si pa enotni, da tematiko o samostojni šoli, o spodbujanju staršev k 'osamosvojitvi' na roditeljskih sestankih ni primerno.
Učiteljica Nataša Kreže je drugačnega mnenja. Da so se odločili, da staršem povedo, kaj se dogaja, kakšno pobudo so poslali na ministrstvo da pa niso zavzemali ostrih stališč in da sprejemajo različna mnenja. 'Mislim, da smo ravnali korektno, nismo nagovarjali in starše smo le seznanili, saj so tudi sami del te zgodbe.'
Da učitelji čas roditeljskega sestanka porabijo namesto za pedagoške teme, za tematiko samostojne šole, se ravnateljici Marini Kmet ne zdi prav in obljubila je, da se bo o tem pogovorila z učitelji. V samostojni šoli ravnateljica ne vidi veliko pozitivnih stvari, sploh za strokovne delavce ne. Kot primer je navedla tiste učitelje, ki nekaj ur učijo na Dolu, nekaj v Hrastniku. Del omejitev bi po njenem pomenil tudi za starše, zanjo pa manjša odgovornost. Bo pa, kot je pojasnila, spoštovala odločitev pristojnih.
Matična šola v Hrastniku pred energetsko sanacijo, katere dela se nadaljujejo še v prihodnjem letu.
Foto: arhiv ZON.si, arhiv Vrtca Hrastnik
