Tudi v letošnjem letu se je Zasavska ljudska univerza pridružila akciji Teden pisanja z roko. “V zadnjih letih opažamo, kako digitalizacija – skupaj z drugimi oblikami modernizacije – izpodriva zbranost in druge vrednote, pomembne (tudi) za delovanje možganov,” sporočajo iz univerze, kjer spodbujajo, da se veščina pisanja na roke ohranja. Kdaj pa ste vi nazadnje kaj napisali brez uporabe telefona ali računalnika?
Pisanje z roko od nas zahteva osredotočenost in natančnost
“Pisanje z roko je več kot le način komunikacije. Je globok izraz posameznikovega
notranjega sveta, ki omogoča povezavo z lastnimi mislimi, čustvi in spomini. V današnjem svetu, kjer prevladuje digitalna komunikacija, pisanje z roko ohranja pomembne vrednote, kot so osebna izraznost, natančnost in globoko čustveno doživljanje. Ima močan terapevtski učinek. Stimulira možganske regije, ki so povezane z jezikom, motoričnimi sposobnostmi in čustvenim procesiranjem.” so prepričani. Naštejejo še več koristi kot so izboljšanje kognitivne (spoznavne) funkcije in samopodobe ter zmanjšanje stresa in tesnobnih občutkov.
Le prenos misli na papir ali tudi terapija?
Na ZLU sporočajo, da pisanje na roke omogoča globlje povezovanje s spomini in čustvi. Proces oblikovanja črk in besed na papirju omogoča posamezniku, da se poglobi v lastne občutke in doživljanja. Terapevtski vidik pisanja z roko torej ni zgolj v samem dejanju pisanja, ampak tudi v globljem razumevanju sebe, posledično pa izboljšanju posameznikovega duševnega zdravja. Pisanje z roko je torej več kot le ohranjanje tradicije.
Osrednja tema letošnjega Tedna pisanja z roko je bila Zapisi časa o nas, zato so izvedli tudi delavnico na to temo, z rdečo nitjo: Pogled v preteklost in prihodnost. Udeleženci so se udobno namestili in razmišljali o svoji preteklosti – o trenutku v življenju, ki jim je ostal v spominu. V zapisih so ta dogodek podrobno opisali. “Življenjske izkušnje in preteklost nas lahko naučijo veliko – pa vendar se je treba prej ali slej podati naprej in slediti svojim življenjskim ciljem. Tako smo tudi na delavnici »obrnili list« in razmišljali o naši prihodnosti – specifično o naših življenjskih ciljih v letu 2024. Pogovarjali smo se o naših hobijih, interesih, željah, zdravju (tako fizičnem kot duševnem), financah, medsebojnih odnosih (v družini, s prijatelji, sosedi, sodelavci), izobraževanju, karieri, osebni rasti, in vsem, kar spada k življenju,” še povejo organizatorji o letošnji delavnici.
Na ZLU trenutno izvajajo tudi tečaje slovenščine za tujce in programe Začetne
integracije priseljencev, zato so tudi na tečaje vključili pisanje z roko. Za konec še misel, ki jo je – na roke seveda – zapisal eden od udeležencev: “Če se mora zgoditi, se bo. A zdaj pojdi, naredi kavo, nekaj pojej in sebe nasmej.”
»Jaz tega ne rabim! To je traparija!« je rekel Franci, dokler …
