Ljubiteljski filmar iz Zagorja, sicer pa snemalec in sodelavec lokalne televizije ETV, človek z umetniško osebnostjo, ki se večkrat »tepe« z zapovedmi družbe – Goran Ajtič. V preteklosti je delal tudi kot turistični vodnik in hotelski receptor. Goran je že v osnovni šoli vedel, da se bo v življenju ukvarjal z vizualno umetnostjo, natančneje s filmom. In z vsem, kar je povezano z njim.
Pred kratkim ste se uvrstili na Festival neodvisnega filma (FNF), kar je za ljubiteljskega filmarja velik uspeh. Za kakšen festival sploh gre?
Meni osebno to pomeni veliko. FNF je ena izmed opcij, ki filmarju ponudi priložnost, da se predstavi s svojim filmom, da opozori na svoje udejstvovanje v umetnosti. Že če se tvoj film uvrsti med tekmovalni program, kakor se je tudi moj film, je to lep dosežek.
Festival sprejema samo filme nastale v »avtorski« produkciji. Zdi se mi, da so žiranti bolj naklonjeni filmom, ki obravnavajo človeške odnose in znajo biti bolj družbeno kritični. Če je temu dodan še ščepec politike, bo film zagotovo opažen.
S čim ste se na festivalu predstavili?
Na festival sem se prvič prijavil že leta 2011 s filmom Obraz zla. Leta 2015 sem predstavil krajša filma Agonija in Obiskovalka, ki sta del trilogije. Sicer sta se prebila v tekmovalno sekcijo festivala, a žal ostala brez nagrade. Letos sem na festivalu predstavil še zadnji del trilogije z naslovom Nočna mora.
Koliko časa in truda vam vzame ustvarjanje filma?
Pri ustvarjanju je tako: ideja za film pade v trenutku, pisanje scenarija vzame manj kot mesec dni, film pa lahko nastaja leta in leta.
Film Obraz zle, ki traja 53 min, sem snemal celih šest let, vse do leta 2011. Najbolj bizarno je, da se zgodba filma odvije v eni sami noči. Vedno je prišlo kaj vmes. Od tega, da glavna igralka ni dobila varstva za otroka, zbiranje nastopajočih iz vse Slovenije na gradu Bogenšperk je bilo precej zamudno, svoj del je pristavilo še moje nepredvidljivo finančno stanje. Tako je projekt nastajal mesece in nazadnje leta.
“Ameriški, pa žal tudi slovenski film, mi nikoli nista bila posebej blizu, morda zato, ker želita na vsak način ugajati povprečnemu gledalcu.”
Kaj dela vaše filme drugačne od ostalih slovenskih filmov?
Meni osebno je najbližje paleta žanrov, ki so v slovenskem filmskem prostoru še v povojih. Razvijam triler in celo fantazijsko dramo, zanimajo me paranormalni pojavi, v mnogih mojih filmih se pojavljajo scene romantične ljubezni in celo drzne erotike, ki je včasih že na meji skrajnega.
Bistvo je, da je vse to prikazano v estetski, poetični luči. Eden od gledalcev je nekoč pripomnil, da imam v filmih ogromno »morbidne romantike«, in to je res izjava na mestu. Bistvo umetnosti je seveda v estetiki, poleg tega, da je večna.
Kot filmski ustvarjalec nisem komercialen. Snemam le za ljudi, ki čutijo in razmišljajo podobno kakor jaz sam.
Pa v prostem času? Kaj vam veliko pomeni?
To je tisti del življenja, ki ga visoko cenim in tudi potrebujem.
Največkrat ga seveda porabim za ustvarjanje filmov ali pa pisanje kratkih zgodb in celo obsežnih romanov, ki so na poti. Tukaj je še druženje z mojimi prijatelji, brez katerih si življenja res ne predstavljam.
“V bistvu je vse na promociji. Ne na izobrazbi, zanimivi ideji ali kvaliteti, ampak izključno na promociji. Če filmski ustvarjalec naredi fenomenalno reklamo, če potrka na prava vrata in tam svoj projekt predstavi kot edino možno resnico v vesolju, je to zmaga.”
Kakšni so vaši načrti za prihodnost na področju ustvarjanja?
Še eno tistih vprašanj, na katere bi lahko podal kilometre dolg odgovor.
Kar se filmov tiče, bom najprej dokončal projekte, ki so odprti. Začel sem snemati nov film z naslovom »Zarota«, ki je prvi, ki ga ustvarjam v HD tehniki. Tudi z veliko večjo ekipo, z več (lastnega!) denarja in nasploh z veliko več truda.
V fazi nastajanja je še celovečerni film z naslovom »Trilogy of decadence«, za katerega bo značilen grafični prikaz zelo okrutnega nasilja in celo nekaj eksplicitnih scen spolnih odnosov – popolna tabu zadeva, ki žal ne bo za mladoletne gledalce.
