Trboveljski 'brituf' ni le navadno pokopališče. Kraj, ki je svoje mesto dobil pred 40 leti in ki ga Trboveljčani niso bili pripravljeni deliti z Zagorjani. Pokopališče z rastlinjem iz Arboretuma, je postal čisto pravi park.
"Gabrsko je bilo takrat na koncu sveta…"
Ko so pred 40 leti predlagali nov prostor za trboveljsko pokopališče, je marsikdo vihal nos. »Gabrsko je bilo takrat na koncu sveta,« slikovito pripoveduje arhitekt in idejni vodja arhitekt Ratko Blažič. Med drugimi predlogi so bile Kipe in Bevško, kjer bi si »brituf« morali deliti z Zagorjani. »To pa že ne,« se je odločila lokalna skupnost in sprejela pogumno odločitev. Šlo je namreč za nepopularen projekt, pokopališča so (bila) tabu tema, poleg tega pa je bil tudi velik finančni zalogaj.
»Monumentalna gradnja, fizični in duhovni prehod iz nižjega v višji nivo, simetrija prostora in ograja kot simbol med mestom živih in mestom mrtvih,« dostojno oblikovanje stopnišča in okolice mrliških vežic opiše arhitekt.
Harmonizacija umetnega in naravnega
Poleg arhitekturnega posega so na konec trboveljske doline v objem Knezdola prinesli tudi rastlinje in zelenje. Park obdajajo predvsem zimzelene rastline, ki simbolizirajo neminljivost. Prevladujejo smreka, tisa, kitajski brin in hrast. Vsa drevesa in grmovje, ki rastejo v Gabrskem, so potomci sadik iz Arboretuma. Arhitekt Blažič je skupaj s priznanim strokovnjakom iz Volčjega potoka, Miho Ogorevcem, nasaditev rastlin načrtoval tako, da se ta prostor spomina zlije s pokrajino.
Zeleno oazo zaokrožuje naravni gozd, ki daje parku poseben čar. V predelu med starim in novim delom pokopališča se razraščajo in posegajo v višave črna jelša, beli gaber, javor, hrast, jesen …in tu je pravzaprav Pokopališki park Gabrsko postavljen.
Pokopališki park Gabrsko
Učenci Tončke Čeč Trbovlje, pod mentorstvom učiteljice Petre Vrtačnik Žveplan so v sodelovanju z Vlasto Medvešek Crnkovič iz Komunale Trbovlje raziskali in popisali drevesa v naravnem gozdu. Komunala je poskrbela za napisne table za drevesa in pri vhodu v naravni gozd postavila tablo s podrobnejšimi opisi.
»Projekta smo se lotili pred enim letom, da ljudem približamo lepote, ki nas obdajajo. V društvu smo opazili izjemno delo osebja Komunale Trbovlje, to smo želeli predstaviti širši okolici. Veseli me, da sem povezala toliko imenitnih ljudi!« je navdušena idejni vodja projekta Alenka Knez iz Hortikulturnega društva Trbovlje.
Ste vedeli, da je na celotnem pokopališču 120 klopi in, da je nadmorska višina pokopališča Gabrsko enaka nadmorski višini Kleka?
V bližnji prihodnosti se bo pokopališče digitaliziralo. Poleg električnega vozila, ki prav pride starejšim, ki obiskujejo grobove svojih bližnjih, bo na parkirišču ekran, na katerem bodo objavljene osmrtnice, hkrati pa bo v iskalnik možno vpisati ime pokojnika, čigar grob želimo obiskati, in računalnik nam bo pokazal pot do njegovega groba.
»Sicer pa je na celotnem pokopališču 120 klopi,« nas vabi Leon Cestnik, vodja petih vzdrževalcev, ki skrbijo za red in čistočo ter obrede slovesa. »Odpadnih sveč ni več toliko, ima pa mlajša generacije druge kaprice – na pokopališče s psom ali en krog s kolesom, to ne gre,« je prepričan Cestnik.
