Zagorjan, ki “ga dnevno bere” več tisoč Slovencev – ker je kritičen, brez dlake na jeziku in pogosto zadane glavico na žebljico.
Roni Kordiš je pred 12 leti ustanovil blog had.si in začel pisati vse, kar je videl, razmišljal in čutil. Tako je še danes. Prav figo mu je mar, ali ga kdo bere ali ne, njegov namen ni ugajati, temveč svoje ubesedičenje želi objavljati – brez uredniške politike, brez pričakovanj. Povezavo do enega njegovih najbolj branih zapisov “Odjebite” najdete spodaj.
Stika z Zasavjem ima vse manj, saj je večino dneva odsoten in službeno v prestolnici, kljub temu pa si kot Zasavc vendarle želi boljšega okolja in odnosov v revirjih.
Kaj je bistvo tvojega bloga (zate, ne za bralce)?
Prostor, kjer lahko svojim mislim dam prosto pot in zapišem stvari, ki jih v tistem trenutku čutim, vidim. Če se kdo poistoveti super, če se ne tudi super. Predvsem pa mi je pomembno, da imam nekakšen “almanah”, kaj in kako sem razmišljal skozi čas in da imam zapisane stvari, ki so me v nekem trenutku zmotile. Šele tako se zavem, kako se spreminjam jaz in okolje v katerem živim.
Je had tvoj prvi blog in kdaj si ga začel pisati?
Had.si je moj prvi blog. Prvi zapis je nastal 13. 07. 2005, “krivec” za to pa je Damjan Jagar, ki je pred menoj začel pisati blog in ko sva se pogovarjala, se mi je zdela ideja več kot odlična. Zakaj pa ne bi tudi jaz poskusil. Namreč “boljša polovica” je bila novinarka in ko me je opazovala, kako sem nizal skupaj besede in tekste, je želela, da bi tudi jaz več pisal. Vendar ne prenašam uredniške politike in posledično nisem želel izleta v medije.
Kaj blog sploh je?
Blog. Obstaja veliko definicij, vendar si vsak poišče svojo. Jaz sem imel na začetku moto – kritičen do vsega in vseh in posledično sem precej kritiziral. Zame je blog objektivno subjektiven zapis.
Ja, prav ste prebrali, saj kot bloger ne pišem kot novinar, ki bi moral preveriti obe plati zgodbe, ampak pišem o svojem pogledu na stvari. Testiram hrano, napišem nasvet za izlet, ošvrknem politiko in objavim fotografijo..
Si že na začetku pričakoval, da bo toliko sledilcev?
Če si med prvimi, ki se loti določene stvari, ki kmalu preraste v “mainstream”, potem pridejo tudi sledilci in bralci. Glede na to, da sem bil na področju bloganja eden izmed tistih, ki se je na začetku precej trudil, se mi to pozna še sedaj. Pričakovanj na začetku pa sploh nisem imel – če so pričakovanja, potem so tudi razočaranja.
Njegov, v zadnjem času najbolj bran, zapis: ODJEBITE
V Sloveniji blogerstvo ni tako razvito kot drugje, sploh s strani oglaševalcev. Ali si za svoje zapise plačan?
Nisem plačan. Kljub precej veliki obiskanosti bloga, bi bili prihodki od tega precej nizki. Posledično sem se odločil, da tega ne počnem za denar. Je pa zadnje čase vse več ponudb, ker so marketingarji odkrili svet “influencerjev” in sedaj bi vsi kovali železo, dokler je vroče.
Se v Sloveniji kdo preživi z blogerstvom? Kako?
Blogerstvo je lahko postranski zaslužek, vendar si je treba takoj na začetku postaviti svojo ceno in se je držati. Predvsem nišni blogerji imajo večje možnosti, da nekaj zaslužijo – v zadnjem času so trend fashion blogi, kuharski blogi … Ti nagovarjajo specifično publiko in posledično lahko tudi monetizirajo svoje vsebine.
Kritičen blog se težko finančno pokrije, imam prav?
Drži. Ampak moj namen, ko sem začel pisati blog, ni bila finančna korist. Predvsem sem želel prostor, kjer bomo lahko izrazil svoje mnenje. Če me bo kdo bral, me bo bral. Če ne, pač ne.
Kaj pa meniš o blogih, kjer se pisec razgali in kreira neko izkrivljeno predstavo svojega življenja, in to enostavno prodaja.
Takšnih primerov je veliko. Trend iz sveta je prišel tudi v Slovenijo. Na spletu smo lahko vsi tisto, kar želimo biti. Navidezna resničnost je lahko precej “tricky” in sam ne sodim v to kategorijo. Ravno nasprotno. Preveč kruto realen sem, da bi lahko bil “fake”.
So bralci naivni in ne vidijo, da zadaj stojijo oglaševalci, ki piscu plačajo za “dobro” pisanje o njihovem izdelku?
Jaz imam svoje mnenje o tem. Ko se enkrat prodaš, si prodan za vedno. “Rispekta” ne moreš dobiti nazaj, ko ga enkrat izgubiš. Tega se ponavadi pisci blogov ne zavedajo. In če sem 12 let gradil svojo prezenco, bi mi moral nekdo ponuditi zelo visoko vsoto denarja, da bi napisal nekaj proti svojemu mnenju. Vse, kar je zapisano na mojem blogu je moje mnenje in stojim za njim. In to tudi upam zelo jasno in glasno povedati v javnosti.
Si pisal tudi o Zasavju?
Veliko premalo, ker imam zelo malo stika z Zasavjem. Če bi pisal blog, ko sem živel v Zagorju, bi bilo vse skupaj drugače, ker bi opazoval življenje iz druge perspektive, kot ga vidim sedaj.
Kaj bi napisal o Zasavju? Da si želim več srečnih ljudi, da si želim dostojnega življenja za mlade in stare. Da si želim več delovnih mest… Verjetno zvenim kot “miss”, ampak dejansko za mlade v Zasavju, razen par podjetij, ni prostora za njihovo poslovno pot. In škoda je tega, ker Zasavje je lepo in čudovito in ljudje so prijazni. Spreminja se. In to je pozitivno.
Kako torej gledaš na Zasavje?
Zasavje je zanimivo. Nekoč je imelo predznak, da je pri nas vse črno in onesnaženo. Kasneje, da je to tam nekje, kjer je konec sveta. Pa vendar so ljudje, ki pridejo v Zasavje pozitivno presenečeni. Ker se spreminja, se bodo morali začeti spreminjati tudi ljudje, ki živijo tukaj. Predvsem pa bodo ljudje morali postati bolj strpni in skupaj soustvarjati življenje, ki bo vredno življenja.
