| Zgodovina in zgodbe na enem mestu. V podjetju Dewesoft so sestavili serijo vsebin, ki smo jih povzeli tudi mi in jih bomo postopno objavljali na našem portalu z oznako Od rudnikov do tehnologije. “Le ktjer Zasavc pa ne bi rd vedu vč u zguduvin Zasavja?” |
Jamski škrat Perkmandeljc, katerega ime je skovanka popačenk iz nemščine, ki pomenita goro (berg) in moškega (mandelc) in bi v dobesednem prevodu pomenil gorski mož, buri duhove v Zasavju, vse odkar so tu zakopale prvi krampi in prve lopate v črninah rovov.
Kip Perkmandeljca (avtor: Jože Ovnik)
V predstavah ljudi je zaživel kot možicelj z dolgo brado, zloženim klobukom, velikimi rdečimi izbočenimi očmi in zeleno svetilko v roki. Oblečeni v zelene jopiče in v rdečih kapicah pa so škrati Perkmandeljci veljali in za pomočnike in za “motilce” pri delu. Prvi so knapom dobronamerno razkrivali rudišča, opozarjajo rudarje, kje se bodo zemeljske plasti razdelile in celo preprečevali jamske nesreče, zato je marsikje ime Perkmandeljc bilo sinonim za prinašalca sreče.
Niso pa bili vsi škratje takšni, ravno nasprotno – med njimi so se našli tudi tudi moteči prevaranti, ki so se radi obešali na reklce, ki so jih rudarji nosili v jame, lomili kolesa na vozičkih za premog in delavce metali v jaške. Njihov splošni cilj je bil zagotoviti lastno prisotnost v jami.
Od kod sploh izvira?
Perkmandeljc, kot si ga je v mislih in nato tudi na papir, naslikal Jože Ovnik
Podoba Perkmandeljca, ki je najpogosteje predstavljena v grafični obliki, je upodobljena skozi oči trboveljskega ilustratorja Jožeta Ovnika. Ta si je jamskega škrata vse od malih nog zamišljal ob očetovih pripovedovanjih, vzporedno z njegovimi “grožnjami”: “Joško, če ne boš priden, bo prišel Perkmandeljc in te bo odvlekel v temno jamo!”
Zgodbe iz otroštva so Ovniku dale navdih, da je leta 1997 izdal celo slikanico, ki pripoveduje o znamenitem, a vendar še vedno skrivnostnem knapovskem palčku.
Ni pa Perkmandeljc, nagajivi jamski škrat prisoten v zasavskem prostoru samo kot plod domišljije, ki, če vprašate rudarje, obstaja, a ga po drugi strani nikoli ni nihče videl.
Temu pritrjuje Bogdan Šteh, kustos lokalnega rudarskega muzeja 4. Dritl: “Eden od rudarjev mi je rekel, da knapi niso potrebovali fizičnih dokazov o prisotnosti Perkmandelca. Nikoli ga ni nihče srečal ali videl, slišal, ampak bil je stoodstotno prepričan, da obstaja.”
Igra, pecivo, društva, glasba
Psssst….še sem u jamah … Foto: zajem zaslona – animirana oblika Perkmandeljca iz videospota Orlekov)
Dal je navdih še za marsikaj. Denimo dijakom na Srednji tehnični in poklicni šoli Trbovlje za izdelavo računalniške igrice, ki nosi ime Pekmandeljc. “Perkmandlčki” so pecivo, pod katerega je podpisana letošnja nagrajenka iz turističnih vrst, prejemnica zlate vrtnice Marija Juraja. Tudi Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Trbovlje je v del svojega imena vtkalo Perkmandeljca. Svetovno slavo pa je najbolj znan pravljični lik Zasavja dosegel v video spotu pesmi Perkmandeljc v izvedbi zasavske folk rock skupine Orlek – prepoznavno animirano obleko mu je nadel Dušan Kastelic.
Skrivnosten škrat je del zasavskega delavstva in kulture
Ko so se zaprli še zadnji rudniki, brez dela niso ostali le številni rudarji, pač pa tudi – rudniški škratje. Ker nima(jo) kaj početi, se (vsaj) eden izmed njih, še danes zabava ob divjih ritmih Orlekov, medtem ko glasba, posvečena prav Perkmandeljcom, spodbudi h guganju na lahterni, tolčenju z nogo ob tla ob rockovskih taktih in plesu, ki je še edino razvedrilo, odkar knapov ni več v globinah.
Perkmandelc je postal od prvih pripovedovanj danes že preminulih knapov, skozi upodobitve pod svinčnikom Ovnika in do animirane različice Kastelica ikonični lik, ne le v Zasavju, temveč tudi v številnih drugih (nekoč) rudarskih mestih, ob zgodbah o teh zanimivih jamskih škratih pa tudi pripadniki sedanjih generacij z odprtimi očmi in ušesi vpijajo vase pravljični del knapovske dediščine.
