Ljubljana, 13. 8. 2014 – Od ponedeljka, 18. avgusta 2014, dalje živimo na našem planetu za letos “na kredit”: obeležujemo t.i. dan ekološkega dolga. Gre za oceno dneva v posameznem letu, ko ekosisteme in vire črpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta, kar vodi v njeno zmanjševanje in neravnovesje. “Izračun ekološkega odtisa pokaže, da je svetovna poraba obnovljivih naravnih virov in ekosistemskih storitev v letu 2013 presegla 1,5 zmogljivosti našega planeta. To je najbolj izrazito pri izpustih toplogrednih plinov, kjer se v obliki podnebnih sprememb že jasno kažejo tudi posledice,” je ob tem povedala Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
Dan ekološkega dolga (v angleščini Ecological debt day, poznam tudi kot Earth overshoot day) je sredi 70-ih let prešnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan “izpraznjene letne ekološke blagajne”, kot je pojav poimenoval slovenski akademik Jože Trontelj. Izračunamo ga z deljenjem svetovne biokapacitete (količina ustvarjenih naravnih virov v določenem letu) s svetovnim ogljičnim odtisom (človeška poraba naravnih virov v tem letu) in pomnožimo s 365, kolikor je dni v našem koledarskem letu. Ob sedanjih svetovnih trendih naraščajočih pritiskov na ekosisteme vsako leto ta dan obeležimo dva do tri dni bolj zgodaj.
K preprečevanju oz. blaženju ekološkega dolga lahko pripomore vsak; najbolj temeljito z izračunom ekološkega ali ogljičnega odtisa (za osebe ali pisarne) in nato ustreznim ukrepanjem. “Zavedati se moramo, da navkljub boljši emisijski produktivnosti slovenske emisije toplogrednih plinov na prebivalca še vedno za petkrat presegajo nosilno sposobnost planeta. Naša izbira je vsakodnevna: ali s svojo energijo, znanjem in tudi denarjem krepimo in spodbujamo porajajočo se vzporedno družbo, ki s spoštovanjem ekoloških načel zagotavlja svetlejšo vizijo prihodnosti, ali pa sodelujemo pri vzdrževanju sistema, ki nas vodi v »tragedijo skupnega planeta«,” je še povedala Vida Ogorelec.
foto: footprintnetwork.org
