Tokrat smo želeli izvedeti nekaj več o priljubljenem litijskem Zboru sv. Nikolaja, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič glasbena pedagoginja in akademska glasbenica – solopevka. Deluje kot zborovodkinja in glasbena pedagoginja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vodi več zborov: Zbor sv. Nikolaja, Dekliški zbor Škofijske klasične gimnazije in (Z)mešani zbor Škofijske klasične gimnazije in z njimi na državnih in mednarodnih tekmovanjih dosega zlata odličja in številne posebne nagrade. Helena Fojkar Zupančič je kot zborovska dirigentka prejela več nagrad doma in v tujini.
Leto 2019 je bilo za Zbor svetega Nikolaja in vas izredno uspešno, kako pa bi ocenili letošnje leto? Program je verjetno precej drugačen, kot bi bil sicer.
Pravkar smo s šolskimi zbori Škofijske klasične gimnazije zaključili videospot, ki smo ga snemali na daljavo, z naslovom – Čuden čas. Takšno je letošnje leto. Čudno, nenavadno, drugačno. Uči nas prožnosti, inovativnosti, iskanja novih poti. Z Zborom sv. Nikolaja Litija smo bili zadnjič na odru 8. februarja. Kakor hitro smo spomladi dojeli, da ne bomo še kmalu šli nazaj k normalnim vajam, smo vzpostavili pevske vaje na daljavo, preko zooma. Na daljavo smo posneli tudi videospot V hribih se dela dan, s katerim smo želeli spletnemu občinstvu prinesti nekaj veselja v karanteno. Mislim, da nam je uspelo.
Skladno z zaostrovanjem ukrepov so prilagajali način dela. Že sredi septembra so začeli vaditi z maskami in na razdalji, v začetku oktobra so vadili v skupinah po deset, potem so morali prenehati. Zdaj se tedensko srečujejo na zoomu. Letošnji božični repertoar pa so žal pospravili v mape.
“Ker pa so pevci izredno domiselni in želijo delati, smo našli načine, kako ostati na sceni, kako delati dobre in privlačne stvari, ki imajo v tem čudnem času smisel.”
V Zasavju, še posebno v Litiji in okolici, vsako leto nestrpno pričakujejo Božični koncert vašega zbora. Kako bo letos?
Drugače bo! Ne bomo se srečali v živo, a naši božični koncerti kljub vsemu bodo. Pripravljamo cikel mini koncertov, ki jim bo mogoče slediti med božičem in novim letom na naši fb in spletni strani. Vsak dan bomo objavili eno do tri izbrane video posnetke skladb z naših preteklih božičnih koncertov. Za nas je to priložnost, da pogledamo v bogastvo svojega arhiva, ga prevetrimo in na neki način ovrednotimo svoje preteklo delo.
Le oči srca je treba odpreti. Glasba zmore odpirati srca in razvedriti duha!
V preteklosti so pripravili veliko kakovostnih in odmevnih božičnih koncertov in upravičeno so lahko ponosni nanje. Verjamejo, da bodo koncerti spletnemu poslušalstvu všeč, da bo v marsikom vzbudil lepe spomine. “Naš namen je, da ljudem pomagamo doživeti in praznovati božič s pomočjo lepe glasbe. S spletnimi mini koncerti jim bomo v ta turobni čas prinesli domačnost, vedrino in mir. Želimo jih spomniti, da vse lepo in dobro še vedno je, čeprav tega v tem čudnem času pogosto ne vidimo.”
Za uspeh so potrebne vaje. Omenili ste vaje na daljavo. Kako to poteka na zoomu?
Seveda takšne vaje niti približno ne odtehtajo dela v živo. Žal še niso iznašli aplikacije, ki bi omogočala sočasno petje. Tako zborovodja pravzaprav ne ve, kaj in kako pevci na oni strani ekrana pojejo. Seveda lahko posameznika poprosim, da sam zapoje. A to je na neki način tudi izguba časa. Lahko si predstavljate, da na teh vajah pevec sliši le samega sebe, zborovodja pa prav tako le svoje petje in igranje. Tako smo prikrajšani za tisti bistveni del zborovskega petja, ki je v druženju, v skupnosti, v iskanju harmonije.
Trenutna situacija zborom res ni prijazna. Pevci so veseli, da se lahko srečujemo vsaj preko zooma. Na ta način lahko prebiramo preprostejši repertoar, delamo pevsko tehniko, študiramo nove skladbe, na vaje povabimo razne glasbene goste. Prav tako imamo tudi dovolj možnosti, da razvijamo nove ideje in izvajamo projekte, ki jih v dani situaciji lahko. Tako bomo v adventu predstavili svoj spletni adventni koledar, ki ne bo koledar v klasičnem smislu, temveč zanimiva, zabavna in poučna pot, ki nas bo pripeljala do božiča in naših spletnih božičnih koncertov. Vesela sem, da so Nikolajevke in Nikolajevci polni navdušenja in želje po tem, da skupaj ustvarjamo, čeprav ne moremo peti v živo. Dobro vemo, da vse to še pride in se že zelo veselimo.
So pevci zbora samo iz Litije, kako pridobite nove člane, …
Pevci večinoma prihajajo Litije, pa tudi iz različnih krajev osrednje Slovenije. Tri imamo iz Gorenjske in enega celo s Primorske. Ti mladi so neverjetni, kolikšno pot v normalnih časih prepotujejo vsak teden, da pridejo v Litijo na vaje. Nove člane pridobimo predvsem s pomočjo »dobrega glasu«, ki seže v deveto vas. V zadnjih letih se nekoliko pozna, da Zbor gimnazije Litija ni več tako močan, kot je bil nekoč. Od tam je v naš zbor prišlo veliko odličnih pevcev, zdaj žal ni več tako.
V povprečju so zborovski člani predvsem študentje in mladi v različnih poklicih. Nekaj nas je tudi »oldtimerjev«, ki poskrbimo za zdravo ravnovesje v ansamblu. Nekaj pevcev je v zboru že od vsega začetka, to je 23 let, kar je spoštljiv staž.
Trudite se za posodobitev tradicionalnih pesmi, imate tudi nove slovenske božične skladbe. Torej je skrb za kakovosten program vedno prisotna.
Vedno. Eno od osnovnih poslanstev našega zbora je naročanje nove kakovostne zborovske literature in s tem skrb za razvoj in ohranjanje naše kulturne dediščine. Nikolajevci smo do sedaj naročili in izvedli že več kot 60 krajših ali daljših novih zborovskih del. Skladatelji za naš zbor radi pišejo, saj vedo, da bodo izvedbe njihovih novih del kakovostne in navdihujoče.
Poleg ostalih umetnih skladb in priredb slovenskih ljudskih pesmi imamo v arhivu tudi veliko priredb slovenskih božičnih skladb in umetnih božičnih, pa tudi priredb slovenskih božičnih skladb v jazz stilu. Vse te skladbe so nastale po naročilu našega zbora. Na tako bogato bero nove kakovostne literature smo zelo ponosni, saj na ta način konkretno prispevamo v zakladnico slovenske zborovske glasbe. To je bogastvo, ki bo ostalo, tudi ko nas ne bo več.
Veliko izjemnih nastopov je za vami. Kakšni so občutki po uspešnem nastopu, ko je adrenalin še vedno prisoten in aplavz še vedno zveni v ušesih?
Ob nastopih je pomembno to, koliko smo se skupaj s pevci zmogli dotakniti src poslušalcev. Že med nastopom občutimo, ali smo s pevci povezani in zbrani, ali smo prožni v duhu in telesu, sposobni kreiranja, ali pa le podamo naučeno. Ali zmoremo vzbuditi zanimanje pri poslušalcih in jih potegniti v doživljanje glasbe. To lahko sklepamo tudi po njihovih obrazih in načinom ploskanja. Adrenalin je krasen, a v pretiranih količinah tudi škodljiv.
| Spomnim se svojih prvih dirigentskih nastopov. Tako vznemirjenja in navdušena sem bila, da sploh nisem zmogla realno oceniti, kako smo peli. Pretirano vznemirjenje me je odpeljalo v sedma nebesa. Ob letih brušenja sem se učila, kako v sebi ostati mirna, kako ostati v telesu in na neki način ohraniti »nadzor« nad dogajanjem. Na ta način lahko veliko bolje vodim in kreiram ter pevcem pomagam z gibom rok, držo telesa ali obrazno mimiko. Občutki so včasih bolj, drugič manj intenzivni. Hvaležna sem, kadar nam uspe s petjem povezati nebo z zemljo. |
Slovenija bo gostila največji zborovski festival na stari celini, Europa Cantat 2021. Obstaja glede na trenutno situacijo kakšen rezervni načrt, kako bo to potekalo?
Europa Cantat festival bo izveden v vsakem primeru, saj bo to največji kulturni projekt Republike Slovenije ob predsedovanju Svetu Evropske unije. To je največji zborovski dogodek v Evropi, ki se odvije na tri leta. Tokrat naj bi bila udeležba še bolj množična, pričakovali so okrog 6.000 pevcev iz Evrope in sveta. Verjetno bo zaradi specifične situacije nekaj manj udeležencev z drugih celin. Na festivalu bo veliko število večdnevnih pevskih delavnic, predavanj, ogromno koncertov in posebnih glasbenih dogodkov. Povabljenih je veliko število najboljših zborovskih dirigentov z vsega sveta in nekaj odličnih gostujočih ansamblov. Sicer pa je festival primarno namenjen odraslim amaterskim pevcem, ki se lahko po interesu in sposobnostih prijavijo v različne zborovske delavnice.
Skratka, Ljubljana bo julija 2021 za osem dni pevska prestolnica Evrope. Petje bo moč slišati tako v koncertnih dvoranah, na trgih ter celo na ledeni ploskvi v hali Tivoli. Prav ste prebrali. S petjem v živo bo spremljana drsalna revija nekaterih najvidnejših svetovnih drsalcev. Kljub temu da se lahko zaradi covida marsikateri načrt izjalovi, pa obstajajo rezervni načrti. Vsaj nekaj programa EC festivala bo v vsakem primeru izpeljanega, če ne drugače, pa le za slovenske zbore.
Kakšno je vaše mnenje o prihodnosti zborovskega petja, je v krizi?
Kolikor sama spremljam zborovsko petje, le to doživlja razcvet in ne krize. V zadnjih desetletjih imamo veliko število dobro izobraženih zborovskih dirigentov, šolsko zborovsko dejavnost kakovostno podpira ZRSŠ, odraslo pa JSKD. Tudi nove literature je veliko, saj mladi slovenski skladatelji vidijo izziv v skladanju za slovenske zbore, ki so v povprečju zelo kakovostni. Nekaj težav je v osnovnih šolah, saj je pogosto v urnikih, ki so prenatrpani z raznimi dodatnimi dejavnostmi, zbor le ena od obveznosti in ne prioriteta. Tu je veliko odvisno od modrosti ravnateljev, ali zmorejo prepoznati pomen zborovskega petja za psihosocialni razvoj otrok in mladine. Morda je v težavah tudi kakšen odrasel zbor, ki ni poskrbel za sprotno fluktuacijo pevcev. Če se zbor preveč zapre in je njegov glavni namen le to, da se »imamo fino« v varnem in zaprtem okolju, potem bo slej ko prej ostal brez podmladka. Sicer pa je kriza zborovskega petja, ki jo zdaj zaradi covida vsi občutimo, le začasna.
Dokler bo zborovsko petje kakovostno živelo v osnovnih šolah in dokler bo naš izobraževalni sistem produciral tako dobre zborovske dirigente, se lahko le veselimo vsega dobrega, kar na tem področju še pride.
