V Zasavje jutri prihaja predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki se bo v družbi zasavskih kandidatov za poslance mudil po vseh treh zasavskih občinah, sprehodil pa se bo tudi po spominskem parku dr. Janeza Drnovška v Zagorju.
Na vprašanja sta odgovarjala kandidata Aleš Gulič in Jože Velikonja, Barbara Žgajner pa je očitno prezasedena in na naša vprašanja ni imela časa odgovarjati.
Aleš Gulič
Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Odločitev ni bila težka, saj sem bil poslanec že v mandatu 2004-2008, pa tudi kolegom v LDS sem obljubil, da bom kandidiral. Delo predstavnika ljudstva sem z veseljem in žarom opravljal in z vsemi poslankami in poslanci sem tvorno sodeloval in še do danes ohranil stike. Veljal sem za korektnega kolega in delovnega tudi, to pa mi potrjujejo ljudje, saj mislijo, da sem bil v DZ več mandatov. Obdobje, ki prihaja, bo zahtevalo aktivne predstavnike, ljudi z izkušnjami, znanjem, nezamerljive in seveda pripravljene na sodelovanje.
Kaj boste za Zasavje naredili, če boste prišli v parlament?
To je vprašanje, ki predpostavlja, da so poslanci predstavniki lokalnih skupnosti, vse drugo pa ni pomembno. V resnici pa je obratno, saj odločitve zadevajo vso Slovenijo, vse državljanske in državljane. Takih odločitev, ki bi zadevale le eno občino ali regijo, je sorazmerno malo, no, v mandatu, ki prihaja, pa bo prav gotovo na tapeti energetika (rudnik Brnica, TET, srednja Sava), lesna industrija, veliki infrastrukturi projekti (železnica, 3. razvojna os) in jasno, da bom vse, kar bo dobro za naše kraje in ljudi podprl, ne glede na to, katere stranke bodo sestavljale vladajočo koalicijo. Ti projekti so z roki vred zapisani tudi v našem volilnem programu. Sicer pa se bom odločal za vse, kar bo državljanom prinašalo dostojno življenje, napredek, večalo osebni in družbeni standard, uresničevalo človekove svoboščine, uveljavljalo dostojanstvo posameznika, preprečevalo samopašnost kapitala in oblastnikov, omogočalo sodelovanje in tvorno delo brez administrativnih preprek …In kar bo dobro za vse, bo tudi Zasavju v prid.
Kaj je največji problem Zasavja in kako ga rešiti?
V tem trenutku je največji problem brezperspektivost, ki hromi celotno okolje, obenem se rušijo še zadnji ostanki industriji, ki so določala bitje in žitje teh krajev zadnjih dvesto let. Del tega se da ohraniti in podaljšati za nekaj desetletij, vendar je perspektiva drugje: v znanju, v storitvenih dejavnostih za širše okolje, kot je zgolj Zasavje, v turizmu; vse to se že dogaja, vendar precej samo po sebi brez volje in podpore države. Tudi to je naloga za ta mandat in še kakšnega.
Kaj menite o onesnaževanju v Zasavju in kaj o brezposelnosti?
Kar se tiče onesnaževanja, sem legalist, zakoni in predpisi naj veljajo za vse enako, nikomur nobenih odpustkov, nobenih izjem nobenemu od onesnaževalcev, sem pa zato, da se za taka okolja, kot je slabo prevetreno Zasavje predpisi zaostrijo. Brezposelnost je vseslovenski problem, ki se ga prav gotovo ne bo reševalo parcialno. V Zasavju je poleg tega veliko strukturne brezposelnosti, kar se da rešiti s prekvalifikacijami, po drugi strani pa veliki infrastrukturi projekti odpro veliko delovnih mest in omogočijo zagon in razvoj. Za Zasavje pa je jasno, da v postindustrijski dobi tolikšnega števila delovnih mest, kot jih je bilo nekdaj ne bo več, in tudi število prebivalcev se bo zmanjšalo, kar kaže tudi demografska slika. Zavedanja se vsega tega smo v predvolilni program zapisali tudi projekte vezane na slovensko energetiko in cestno povezavo sever jug. Ob tem naj pripomnim, da bo ravno zaradi tega pomembno odprto sodelovanje z vsemi v parlamentu, z lokalnimi skupnostmi in regionalnimi institucijami.
Jože Velikonja
Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Sodelovanje Pozitivne Slovenije v vladi Alenke Bratušek je trajalo le dobro leto, zato ključnih ciljev našega programa v tako kratkem času ni bilo možno uresničiti. V parlamentu potrebujemo kompetentne in odgovorne poslance, ki bodo vztrajali, da je naš program edina možna rešitev za izhod Slovenije iz krize, prostora za kompromise pa je vse manj.
Kaj boste za Zasavje naredili, če boste prišli v parlament?
V tem mandatu sem vložil ogromno napora za opozarjanje poslancev prejšnje koalicije, nato pa za prepričevanje naše koalicije in vlade, da je bilo z ZUJF-om onemogočeno zaključiti projekt zapiranja RTH. Po nenehnem opozarjanju na težo problema smo zakon dvakrat dopolnili, in sicer smo s prvimi spremembami preprečili stečaj podjetja in omogočili dokončno zaprtje RTH, z drugimi spremembami pa smo pokrpali zamujeno v kadrovsko socialnem delu programa zapiranja ter omogočili poklicno upokojevanje najbolj ranljivi kategoriji še zaposlenih na RTH. Naslednji še nerešeni problem v zasavski energetiki je prestrukturiranje energetike. Za TET je potrebno poiskati strateškega partnerja, ki bo zagotovil uporabo premoga iz rudnika Brnica in izvedbo posodobitve kotla TET, kar pomeni ohranjanje 230 do 250 direktnih in vsaj še enkrat toliko posrednih delovnih mest, hkrati bo zmanjšal stroške zapiranja RTH. S tem bo zmanjšan negativni trend večanja brezposelnosti v Zasavju in zagotovljen čas za prestrukturiranje zasavske energetike. Svoje delo bom fokusiral na tri področja: gospodarstvo, infrastruktura in prostor z energetiko, ter kmetijstvo in okolje.
Kaj je največji problem Zasavja in kako ga rešiti?
Največja težava Zasavja je prevelika brezposelnost, ki narašča predvsem zaradi nepripravljenosti gospodarstva na izgubo trga bivše države, politične odločitve na referendumu o prenehanju proizvodnje premoga iz RTH, ter hkratne svetovne gospodarske krize.
Odziv države na trend naraščanja brezposelnosti je bil v prvem koraku neustrezen in v drugem zakasnel.
Zasavje je zato potrebno s predorom približati avtocesti A1, degradirane površine po rudarjenju čimprej sanirati, nepremičnine RTH uporabiti za nove dejavnosti in nova delovna mesta, hkrati pa intenzivirati okoljsko sanacijo s ciljem zmanjšanja emisij in večje samooskrbe. Mladim je potrebno zagotoviti dostopno izobraževanje, omogočiti zaposlovanje z dajanjem pomoči razvojno usmerjenim posameznikom in podjetjem ter mladim zgraditi dostopna in primerna stanovanja.
Zasavje mora postati ponovno več kot le beseda. Zato je nujno potrebno ohraniti regijske institucije, povečati težo regijskim projektom in obvezno iskati projektno sodelovanje izven regije.
Kaj menite o onesnaževanju v Zasavju in kaj o brezposelnosti?
Vse onesnaževalce je potrebno vzpodbujati, da bodo uporabljali le sodobne tehnologije, ki obratujejo v dovoljenih predpisanih okvirih. To moramo uresničevati s obveznim sodelovanjem gospodarstva in lokalnih skupnosti, organov nadzora in nevladnih organizacij ter monitoringom stroke in zdravstvenih organizacij.
Trenutno je nadpovprečna onesnaženost Zasavja le z prašnimi delci PM 10, za kar je bil letos sprejet operativni program sanacije. Še vedno ostaja nerešeno vprašanje zagotavljanja finančnih virov za realizacijo programa, ki ima ključna cilja: zmanjšanje emisij zaradi prometa in zaradi neprimernega ogrevanja.
Rešitev je v naložbah, ki pa jih država z lastnimi viri kratkoročno ne bo sposobna realizirati. Brezposelnost se lahko tudi v Zasavju reši le z intenzivno pomočjo podjetjem v težavah, ki imajo tradicijo, trg, razvojne potenciale in znanja, s časovno povsem drugačno dinamiko investicij v prometno in energetsko infrastrukturo.
Dvig konkurenčnosti, uporaba neizkoriščenih potencialov, inovativnost in znanje pa so osnove za gospodarsko rast in trdno gospodarstvo, vzdržno socialno državo in dobro medgeneracijsko sodelovanje.
