Potem ko je dr. Muamer Mušić marca prevzel vodenje Zdravstvenega doma (ZD) Hrastnik, ki so ga prej pod vodstvom Gregorja Pajića uspeli finančno sanirati, je vprašanje, kako se bo zavod razvijal v prihodnje. Mušić namreč ne skriva, da je v prvi vrsti zdravnik in šele nato direktor, zato se v večini ukvarja s kadri in zdravstvom, medtem ko pri načrtovanju investicij bolj računa na Občino Hrastnik kot ustanoviteljico zavoda. Pravi namreč, da je reševanje kroničnega pomanjkanja zdravnikov bistveno za preživetje zdravstvenega doma, ker je v to močno vpet tudi sam kot zdravnik, pa mu ne ostane veliko časa za načrtovanje razvoja zavoda.
V kakšen stanju je bil ZD Hrastnik kadrovsko in finančno in kakšno je stanje zdaj?
Kot veste, sem zdravnik, zato bi o finančnem stanju povedal na kratko. Ob prevzemu funkcije je bilo stanje v redu, glede na to, da je bilo obdobje epidemije in da je bilo iz tega naslova kar nekaj denarja, ki so ga prejeli zdravstvene ustanove in tudi koncesionarji. Kar zadeva kadrovsko problematiko, pa je ta kronična in traja že dolgo. Eni kadri prihajajo, drugi odhajajo, ampak v glavnem nimamo dovolj kadrov, zlasti ne zdravnikov.
Kako rešujete te kadrovske izzive?
Zaenkrat je glavna pomoč v domeni naše dežurne oziroma urgentne službe. Tukaj nam pomagajo kolegi iz drugih zdravstvenih domov. Rekel bi, da smo se morali tudi zdravniki osebno potruditi, da jih dobimo. Nekaj časa smo bili brez zdravnikov, pomagal nam je ZD Trbovlje oziroma njihova dežurna služba. Kar zadeva našo dežurno službo, imamo pokrito, problem nastaja v rednih ambulantah. Kot veste, je en kolega (dr. Dragan Ristić, op.p.) šel delat v drugi zdravstveni dom.
Kako ga boste nadomestili?
Je bila kakšna prijava?
Zaenkrat ne. Pridobili smo mlado zdravnico, dr. Majo Dolanc, ki je deloma zaposlena, saj se zaradi objektivnih razlogov ne more zaposliti v celoti. V prihodnje pa pričakujemo, da se bo zaposlila za polni delovni čas, tudi zato, ker je Hrastničanka. Ampak še vedno iščemo še enega zdravnika.
Bo imela Dolančeva svojo ambulanto?
Zaenkrat dela v ambulanti, kjer je delal dr. Ristić. To ambulanto pokrivamo tudi drugi zdravniki in še en zdravnik iz lokalnega zdravstvenega doma, ki nam pomaga v svojem prostem popoldanskem času. Menim, da je edina rešitev za manjše zdravstevene domove, da tam delajo ljudje, ki so od tam doma. To ni pravilo, je pa veliko lažje, saj zdravniki od drugod ne čutijo dovolj pripadnosti kot domačini.
Kako ste se vi odločili za hrastniški zdravstveni dom? Kaj vas veže sem?
Moja prva zaposlitev je bila tukaj in odkar sem v Sloveniji, sem sodeloval z ZD Hrastnik. Všeč mi je majhen kolektiv, tukaj so dobri ljudje, vidim možnost za sodelovanje, mirno in uspešno delo.
Kakšne so možnosti za mlade specializante, da bi prihajali k vam?
Glede kadrov bi povedal še, da smo imeli težavo s kadri tudi na področju zobozdravstva, saj je odšla dr. Kovačevska in že nekaj mesecev nismo imeli nadomestila. Tudi njo je nadomeščala zobozdravnica iz lokalnega zdravstvenega doma, zdaj pa smo zaposlili mlado zobozdravnico, ki že dela, s čimer smo pripomogli, da imajo ljudje na Dolu zobozdravnico.
Kako pa je na področju pediatrije?
Zaenkrat je stanje stabilno, ker imamo koncesionarko, ki že vrsto let dela v Hrastniku, pomagamo pa si še s šolskim dispanzerjem, pomaga pa tudi dr. Njunjićeva.
Ne glede na to, da ste zdravnik in morate pomagati reševati kadrovske izzive, zavod vendarle tudi vodite. Kaj lahko pričakujemo na področju razvoja zavoda?
Glede na to, da so naša finančna sredstva omejena in so vezana izključno na zdravstveno zavarovalnico in na to, ali smo kadrovsko izpopolnjeni, bi rekel, da je za investicije glavna Občina Hrastnik. Za naslednje leto je predvidena energetska sanacija zdravstvenega doma, mi sami pa lahko vzdržujemo sistem, kakršen je. Pravkar smo na Občino predložili predračun za reševalno vozilo, ki bo verjetno prišlo naslednje leto. Kaj več pa ne znam povedati, ustanoviteljica je tista, ki nam bo pomagala.
Kakšno pa je tveganje, da bi ZD s kadrovskimi težavami prišel do točke, ko ne bi več izpolnjeval pogojev za zdravstveni dom?
Če bi gledali stroge pogoje, bi že veliko zdravstevnih domov prišlo do te meje. Trudimo se, da z dodatnim delom pokrijemo izpade kolegov. Tudi ko je bila epidemija, smo krili eden drugega. V medijih se velikokrat omenja, da smo zdravniki zaslužkarji, ampak z nesebičnim delom pokrivamo, kar je najbolj nujno, da obdržimo sistem vzdržen.
Zakaj ste se odločili prevzeti funkcijo direktorja, kakšni so vaši cilji na tem področju?
Pobuda je prišla z Občine in od sodelavcev. Sam drugače nimam te ambicije, predvsem ker sem prepričan, da je moje poslanstvo delo zdravnika in dežurstvo, ampak sem sprejel funkcijo, če lahko pripomorem k boljšim odnosom med zdravniki. In zaenkrat to funkcionira in nimamo težav v komunikaciji med zdravniki.
Torej je to vaša prioriteta?
ZD kot javna ustanova, katere ustanoviteljica je Občina in je vezana na financiranje ZZZS, kakih velikih možnosti nima, razen tega, da harmonično deluje za veselje pacientov. Samo če smo mi zadovoljni, so zadovoljni tudi naši pacienti.
Pri finančni oziroma poslovni plati pa vam torej pomaga Občina kot ustanoviteljica?
Res je, pogosto smo v komunikaciji s člani sveta zavoda in županom, imamo pa tudi računovodstvo, ki je že dolgo v enaki zasedbi in s svojimi izkušnjami pripomorejo k temu, da ne zdrsimo s finančne stabilnosti.
Koliko časa ste pripravljeni biti direktor ZD Hrastnik?
Sem v.d. direktorja. Zaenkrat so mi kadrovske težave prioriteta, saj če bomo kadrovsko izpopolnjeni, bomo lahko premagovali tudi druge težave. Moje delo je predvsem zdravniško delo, to me najbolj veseli, do kdaj bom v.d., pa bomo videli.
