today-is-a-good-day
8.8 C
Trbovlje
petek, 29. marca 2024
ZON.siAktualnoMarko Bokal: "Eno noč sem imel občutek, da sem na fronti, ne...

Marko Bokal: “Eno noč sem imel občutek, da sem na fronti, ne na požaru”

“Ko smo se izmučeni peljali domov z izmene, se je ježila koža in pritekla tudi kakšna solza. Obsežnost požara je bila neverjetna, domačini pa so nas ob cesti spremljali s transparenti in izkazovali hvaležnost. To je največ, kar lahko za plačilo dobi gasilec,” se intervencij na največjem požaru v zgodovini Slovenije na Krasu v živo spominja Marko Bokal, regijski poveljnik zasavskih gasilcev in vodja zasavske odprave gasilcev, ki je trikrat posredovala na Krasu. “Nič smrtnih žrtev med gasilci in nobena pogorela hiša. To je naša skupna zmaga,” še pravi poveljnik, ki je v gasilstvu že blizu 30 let.

Nihče si ni predstavljal, da bo prvo pogorišče preraslo v največji požar v zgodovini Slovenije in da bo pogorelo 3600 hektarov gozdov, je pripovedoval Marko Bokal medtem, ko je na zemljevidu kazal obseg požara, ko so bili prvič na Krasu aktivirani zasavski gasilci, in nato še zemljevid pogorenega območja po štirinajstdnevnem boju z ognjenimi zublji. “Temperature do 40 stopinj, dolgotrajna suša, vse se je poklopilo, da bo gorelo nenormalno,” je še pokomentiral. 

Niti za hip niso pomislili, da ne bi pomagali

Ob visokih temperaturah, celo na robu pogorišč so se gasilci soočali s temperaturami okoli 60 stopinj Celzija, so veliko težavo predstavljala tudi neeksplidirana ubojna sredstva, posejana po sicer zapuščenih območjih s slabim rastjem in rodovitnostjo zemlje. “Vedeli smo, da v gozd ne smemo. Kjer je bilo neutrjeno in zaraščeno, tja se nismo spuščali, ker bi zagotovo naleteli na mino. Eno noč sem imel občutek, da sem na fronti, ne na požaru, tako je pokalo. Tudi zelo blizu nas,” je o težkih razmerah na kraški intervenciji povedal Bokal. 

Takole je bilo do zadnjega zasavskega gasilca določeno, kakšna bo njegova naloga na Krasu. Foto: Marko Bokal

A o ob prošnji za pomoč Krasu niso niti za hip oklevali. “Zadeve v gasilstvu so že leta pripravljene na takšne intervencije. Imeli smo poplave in žled, takšnega požara sicer še ne, ampak sistem je zastavljen precej po vojaško in ko domačini več ne zmorejo, se pričnejo vključevati tudi druge slovenske regije, tokrat cela Slovenija. Mi smo prvo zaprosilo dobili 19. julija. Prvič nas je šlo na Kras 73 gasilcev iz Zasavja z 18 vozili. Sistem je bil postavljen zelo dobro. Ker je bilo na posamezen dan na terenu tudi 1500 gasilcev in še kakšnih 500 drugih služb, je treba točno vedeti, kdo je komu vodja in kaj kdo počne, do zadnjega gasilca. Le tako je mogoče tako velik požar obvladati,” je o situaciji, za katero so zasavski gasilci dobro usposobljeni kljub temu, da se s tako velikimi požari še niso soočali, povedal Bokal. 

Iz sebe so iztisnili vso znanje, pa tudi do zadnjega atoma moči

Gasilci so od daleč opazovali ognjene zublje in čakali, da pridejo do njih, da so jih lahko zaustavili. Foto: Marko Bokal

Dvakrat so bili na nočni in enkrat v dnevni izmeni. “Enostavno moraš iztisniti vso znanje, ki si ga dobil v gasilski karieri, na katerem koli položaju že pač si. Območje 100 ali 200 hektarov so že veliki požari, tako da je bil ta nepredstavljiv in je tudi trajal najdlje. 14 dni smo se borili s tem hudičem. In dejansko moraš čakati, da ogenj pride do tebe, da ga lahko ustaviš, ker ‘noter’ je bilo kot na fronti,” se spominja Bokal in dodaja, da so po zadnji nočni izmeni zaradi vseh naporov tako rekoč že ugašali tudi oni.

“Z nami si niso imeli kaj dosti več pomagati. Treba je vedeti, da smo se iz Zagorja do Krasa vozili dobri dve uri in pol, šli na sprejemno mesto, naredili primopredajo na sektorju in začeli delati. Delali smo 12 ur, počakali na izmeno, šli na malico in se potem še peljali domov. Prva naša izmena je trajala 19 ur, druga 24 ur, tretja pa ponovno dobrih 18 ur. Spanja ni. Ko si že čisto na koncu, imaš še dve uri in pol vožnje do Zasavja. In če je šlo v konvoju 26 avtomobilov, je to pomenilo, da je toliko ljudi moralo še peljati domov. Kjer pa se zgodba ne zaključi, saj je treba avto oprati, pospraviti opremo. Šele nato smo lahko padli dol,” je zdaj že v smehu lahko povedal vodja zasavskih gasilcev.

Pokazalo se je, kako močno je gasilstvo v Zasavju

Zasavski štab na Krasu. Foto: Marko Bokal

Dodal je, da je bilo ob tem treba skrbeti za požarno varnost tudi doma, dejstvo, da je bilo vsak dan na Krasu po 1500 prostovoljnih gasilcev z vseh koncev države in je gasilstvo še vedno normalno delovalo po celi Sloveniji, pa kaže na to, kako močna je Slovenija na tem področju. Tudi Zasavje, saj so na drugo izmeno poslali 117 gasilcev, na tretjo pa celo 145, pa še vedno je bilo v domačih krajih dovolj mož in žena iz njihovih vrst, ki so bili v pripravljenosti na intervencije, od požarov do prometnih nesreč.

Zato ne preseneča, da bo zagorski župan Matjaž Švagan iz občinskega proračuna domačim gasilcem dodal toliko, kot bo za nagrado za požrtvovalnost dala država, enako tudi hrastniški župan Marko Funkl. “Pozdravljamo kakršno koli pomoč gasilskim društvom, treba pa je področje prostovoljnega gasilstva urediti tudi na sistemski ravni stvari. Trenutno za prostovoljne gasilce skrbi lokalna skupnost, če pa bo dala zraven še kaj država, bomo lahko še boljši, močnejši, z dodatno opremo. Vsak evro nam pride prav. Nihče od nas pa se ni na Kras vozil z namenom, da bo kaj dobil. Tudi doma hodimo na intervencije, pa nihče nikoli ne pričakuje nič,” je pobude z vseh strani za nagrajevanje prostovoljnih gasilcev pokomentiral Bokal in skromno dodal, da je za gasilca največja nagrada hvaležnost ljudi, ki jim pomagajo. 

SORODNI ČLANKI:

VIDEO: 73 zasavskih gasilcev v “nočno” na Kras

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

Cesta v katastrofalnem stanju, rekonstrukcija pa se vsako leto odmakne še za leto, dve, tri

Že dolgo časa je govora o rekonstrukciji regionalne ceste skozi Dol. Pri gradnji novih cest oziroma rekonstrukciji dotrajanih cestišč na Dolu gre za dva...