Da bi reka Sava ostala takšna kot je, torej strogo proti gradnji hidroelektrarn menijo posamezniki, ki so se povezali v skupino za trajnostni savski turizem. Niso samo borci proti, predvsem so vizionarji, ki imajo konkretne ideje, kaj bi Sava lahko predstavljala v prihodnosti. Na območju Zasavja so ideje povezane z vodnimi športi, logično kajakaštvom in tudi obujanjem kopališč, ki so v preteklosti bila dobro obiskana.
Kajakaški center, kopališče, glamping, center vodnih športov, plovba med Litijo in Ljubljano.
Velik borec za ohranitev reke Save brez hidroelektrarn je Dejan Kerin, ki že desetletje opozarja na škodljiv vpliv gradnje energetskih objektov na Savi. Dobro pozna vse njene kotičke in želje ljudi, ki živijo ob njej. Ustanovili so skupino za trajnostni turizem, ki ima za cilj ohraniti Savo kot prosto tekočo reko.
“Napisali smo tudi pismo o nameri, kjer smo vključili vse občine. Vsebina pa predvideva več projektov. Prvi se nanaša na Jevnico, kjer že imajo športni park, obstaja pa tudi možnost za razne vodne športe. Odlične in dostopne terene imajo še v Kresnicah, ki so primerni za vodne aktivnosti, možno je na primer brez problema preveslati brzice. To področje skušamo legalizirati in opremiti z napisi za varno uporabo. V Litiji je bilo nekoč priljubljeno kopališče, ki bi ga radi obnovili, ob in pod litijskim mostom pa obstajajo pogoji za Kajakaški center za mlajše selekcije. Tu bi v prihodnosti lahko potekala tako državna kot tudi meddržavna tekmovanja,” opisuje ideje savskih borcev Kerin in doda še nam najbližje: “Večji projekt med Zagorjem in Trbovljami predstavlja Prusnik, kjer predvidevamo regionalni kajakaški center na divjih vodah. Pogovarjamo se tudi s Petrom Kauzerjem, da bi tu odprl kajakaško šolo. Še en projekt predstavlja grad Potjorek, ki ima odlične možnosti za glamping in center vodnih športov. In nenazadnje je v Hrastniku potrebno nadgraditi obstoječo progo.”
Kerin: “Projekte sem predstavil vsem zasavskim županom, veseli me, da je odziv pozitiven. Seveda vse te projekte lahko realiziramo le, če ohranimo Savo takšno, kot je.”
Krajinski arhitekt iz Litije, Žan Lovše, se je z reko začel ukvarjati med pisanjem zaključne naloge. “Lahko bi rekli, da je Litija najbolj rečno mesto v Zasavju. Litijani so reki zelo naklonjeni, saj je blizu, teče skozi mesto in ga deli na dva dela. Tudi v preteklosti je ta povezanost obstajala v še močnejši obliki, glede na uspešen rečni transport in da je bilo mesto pomembno rečno pristanišče.”
Lovše v sklopu trajnostnega turizma na Savi vidi priložnost z odprtjem alternativne plovne poti med Litijo in Ljubljano. Na Savo bi umestil ladjice, ki bi uporabljale sončno energijo. “V Litiji med lekarno in cvetličarno (Trg svobode) na savskem bregu bi zgradili vodni center, pred katerim bi bil pomol. Ob nizkem vodostaju bi se bilo možno sprehajati bliže Savi. Ker je savska voda spet čista, bi odprli kopališča kot nekoč. Lahko bi celo pridobili Modro zastavo. Uvedli bi kopalne vlake, ker bi ljudje od blizu in daleč lahko uživali na čudovitih plažah, ki jih že imamo. Že zdaj namreč obstajajo lepa prodišča in sipine, plaže z mivko in čudoviti skriti kotički na savskem obrežju. Da bi se to lahko tudi doseglo, bi bilo treba najprej urediti čistilne naprave, Ljubljanico in Kamniško Bistrico.«
Že leta 1933 opozarjali, da Zasavje takšne industrijske obremenitve ne prenese
Da je v Zasavju še veliko problemov, ki smo jih nasledili iz preteklosti meni Davorin Žnidarič, naravovarstvenik in član civilne iniciative za ekosocialno družbo in razvoj Zasavja: “Nismo še rešili številnih problematičnih ostankov preteklosti, kot so onesnažena zemljišča, saj so v zemljinah še vedno težke kovine ter degradirana območja, saj ustrezna okoljska politika, ki bi revitalizirala degradirana območja sploh še ni zaživela, kljub temu, da se je v regijo veliko vlagalo.” Žnidarič je opozoril na zapis zagrebškega inštituta iz leta 1933, kjer le ta opozarja oblast, da okolje v Zasavju takšne industrijske obremenitve ne prenese. “Kljub opozorilu se je žal vse še stopnjevalo in smo leta 1971 imeli uničenih več kot 5 tisoč ha gozdov. Posebna zgodba pa je vpliv onesnaženosti na zdravje.” Prav to je tudi eden izmed razlogov, da je treba reko Savo ohraniti, je prepričan naravovarstvenik, ki ob tem doda še, da je prav v tem delu reka najbolj čista. Sam kot alternativo hidroelektrarnam vidi ogromno območje degradiranih površin, ki bi jih sam izkoristil za sončne elektrarne. Prepričan je, da hidroelektrarne ne bodo prinesle novih delovnih mest, bi pa takšna sprememba uničujoče vplivala na biotsko raznovrstnost reke ter na vodne vire.
Sava še nikoli ni bila tako nizka: V Litiji spet lahko vidite ostanke starega lesenega mostu
