ZGODBA: “Ko so raka odkrili, je bil že v tretjem stadiju, zato sem dve kemoterapiji imela že med nosečnostjo.”

Trboveljčanka Suzana Husukić se je pri osemindvajsetih, pred 12 leti, v svoji tretji nosečnosti prvič soočila z diagnozo rak. Sprva je slabo počutje in utrujenost pripisovala nosečnosti, ko pa je opazila izrastke na vratu in prsnem košu je posumila, da je nekaj narobe. Po še eni ponovitvi in neštetih kemoterapijah, je za rakom zbolela še njena mama. 

Ko je svoja opažanja povedala zdravnici, je ta takoj odreagirala, kmalu je prejela tudi diagnozo. “Zdravnica me je brez razmišljanja takoj poslala na preiskave in na onkologiji so potrdili diagnozo rak limfnih žlez.” To je rak limfnega sistema, kar močno vpliva na imunski sistem, prav tako se ta vrsta raka tudi rada ponavlja, nam pojasni Suzana. “Zelo sem bila šokirana, še bolj pa v skrbeh zaradi nosečnosti. Takoj sem imela prvo operacijo, zdravljenje pa se je nadaljevalo dva tedna po porodu. Ko so raka odkrili, je bil že v tretjem stadiju, zato sem dve kemoterapiji imela že med nosečnostjo.”

Prepričana, da je zdravljenje uspešno, se je vrnila v službo

Čas, ki bi moral biti za mlado mamico najlepši, je bil poln strahu in solz. “Za otroke so skrbeli moji domači – mož, največ, mami, tudi očim je pomagal. Žal za moža v službi takrat niso imeli razumevanja, ni dobil porodniškega in ne bolniškega dopusta, pa se je morala mami še toliko bolj angažirati. Imela sem osem ciklusov kemoterapij. Ker smo verjeli, da je bilo zdravljenje uspešno, sem se vrnila v službo,” se obdobja po diagnozi spominja naša sogovornica. A tam se ni ustavilo, po dveh letih se je rak v celoti vrnil. “Pravzaprav je bilo še huje kot prvič,” saj je tokratno zdravljenje potekalo s kemoterapijo, kjer so zmešali kombinacijo treh najmočnejših zdravil, sledila je presaditev lastnega kostnega mozga. Uspeha pa še vedno ni bilo. “In potem sem pač morala še na obsevanje in vse skupaj se je vleklo pet let.” Suzana danes poskuša živeti čim bolj polno. Vsak dan upa na najboljše. Kljub temu pa ima zaradi agresivne kemoterapije posledice na notranjih organih. Izgubila je službo in se polovično upokojila.

Mama Andja Dimač Jovanović je skrbela za vnuke in bila pod velikim stresom zaradi hčerine hude bolezni: “Na rednem pregledu na mamografiji so avgusta 2016 ugotovili, da imam raka dojk, septembra sem že bila operirana. Verjamem, da se je to zgodilo tudi zaradi stresa,” je prepričana pogumna Zasavka, ki je na dan, ko smo se srečali, ravno prejela izvide zadnje mamografije. “Danes sem vesela, ker sem ravno dobila izvide zadnje mamografije, kjer piše, da ni sprememb.”

Obe ostajata optimistični in aktivno sodelujeta v zasavski skupini za samopomoč bolnikom z rakom. Bolnim pa svetujeta: “Borite se, lepo je živeti! Ne skrivajte čustev in ne izgubite vere vase, ljudi in v boljše čase. Nešteto je razlogov za življenje.”

Pravkar poteka rožnati oktober, mesec boja proti raku. Povsod po Sloveniji, pa tudi v Zasavju, potekajo akcije ozaveščanja prebivalstva o tej hudi bolezni. V Hrastniku je v petek potekala prireditev v organizaciji Skupine za samopomoč bolnikov z rakom iz Trbovelj, ki deluje v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije. 

ZGODBA: Po raku, depresiji, infarktu …danes živi “na polno”