Med letošnjimi prejemniki priznanj, ki jih je podelila Občina Radeče ob svojem prazniku, je edini posameznik, kateremu je bil vročen zlatnik Občine Radeče upokojeni papirničar, prvi predsednik Gasilske zveze Radeče, dolgoletni predsednik Društva invalidov Radeče in ljubiteljski igralec Franc Gros. Kljub temu, da šteje že 73 let in, da ga je pred dvema desetletjema doletel težek infarkt, je še zelo aktiven v domačem kraju.
Sogovornik Gros ob tem, ko ga uvodoma povprašamo o času odraščanja, ponosno pove, da je ne le Jagnjeničan, pač pa, da je celo rojen v tem naselju. Je še eden od pripadnikov tistih generacij, ki so na Jagnjenici tudi obiskovali šolo. Tam je zaključil prve štiri razrede, nato nadaljeval šolanje na matični šoli v Radečah.
Pot ga je zatem vodila v poklicno papirniško šolo v Krško ob podpori Papirnice Radeče, ki ga je štipendirala. V papirni industriji je ostal vse svoje življenje, celotno delovno dobo je namreč zapisal tej panogi. In tudi še sedaj, ko je že lep čas v pokoju, rad podeli svoje znanje in vedenje z ostalimi – med učence radeške šole ob naravoslovnih dnevih ali ob različnih priložnostih, ko se kraj širše predstavlja.
Od infarkta do invalidske odločbe ter do funkcije predsednika v domačem društvu invalidov
Po prvem težkem infarktu, ki ga je doletel leta 2001, je dobil psihično manj naporno delo in postal svetovalec direktorja v Papirnici Radeče. To je bil na nek način tudi povod, da se je Franc Gros kot invalid III. kategorije včlanil v Društvo invalidov Radeče.
Društvo invalidov Radeče šteje preko 300 ljudi. “Problem današnjega časa je osamljenost, z njo najpogosteje pridejo negativne misli in te slabo vplivajo na zdravje.” Zato v društvu s predavanji in različnimi druženji poskušajo pomagati. “Našim članom veliko pomeni, da se vidijo, pogovorijo, si en drugem kaj zaupajo in spoznajo, da pa nimajo le oni sami probleme, takšne in drugačne. In vsako breme je malce lažje nositi, če ga deliš, tudi če le s tem, ko steče to medsebojno druženje in komuniciranje,” opisuje Gros največjo dodano vrednost njihovih aktivnosti znotraj Društva invalidov Radeče, katerega člani se večkrat letno odpravijo tudi na izlet.
Oral ledino ob ustanovitvi Gasilske zveze Radeče
Danes šteje Gasilska zveza Radeče štiri prostovoljna gasilska društva: PGD Radeče, PGD Jagnjenica, PGD Vrhovo in PGD Svibno. Sprva je gasilstvo v Radečah spadalo pod okrilje GZ Laško-Radeče, nato so se radeški in laški gasilci sporazumno razšli in v Občini Radeče je zaživela nova, samostojna Gasilska zveza Radeče.
“Vse smo postavili na novo in na račun Papirnice Radeče ustanovili tudi poklicno jedro – tega so oblikovali t.i. poklicni gasilci, ki so z dežurstvom, preventivo in ukrepi pokrivali vsak eno izmeno,” pripoveduje Gros, ki pojasni, da je bila v tej luči podpisana tripartitna pogodba, katere podpisniki so bili Občina Radeče, papirnica in zveza. “To so bili temelji, na katerih je vso nadaljnje delo kasneje lažje steklo,” še pristavi.
Na slavnostni seji prejel zlatnik Občine Radeče
Občinski svet Občine Radeče je na junijski seji sprejel sklep, da zlatnik Občine Radeče za leto 2023 prejme Franc Gros, in sicer za vsestransko odlično delovanje na področju kulture, gasilstva, invalidskih organizacij in ostalih društvih v Radečah in širše.
V sklopu občinskega praznika je minulo soboto potekala ena izmed številnih prireditev Društva invalidov Radeče, na čelu katerega je Gros. Priredili so tradicionalni turnir v pikadu za zainteresirane člane različnih društev domače občine, zatem pa srečanje vseh članov pred stavbo, v kateri imajo svoje prostore.
Gledališče! Njegova hrana za dušo je (tudi) upodabljanje likov
Franc Gros je v domačih Radečah in širše znan tudi kot zavzet ljubiteljski igralec, odrske deske ga namreč držijo v svojih sponah že vse od mladosti.
“Že v osnovni šoli sem pri Janezu Pešcu, ki je bil moj razrednik v 7. razredu, sodeloval v dramskem krožku,” opisuje Franc Gros. Ko je odslužil obvezno vojaščino, je bila prva igra, v kateri je igral Klopčič, igre pa je tudi režiral. V radeške gledališke vode je “zaplaval” po zaslugi nečakinje, ki je bila svoj čas aktivna na področju radeškega gledališča – bila je tesno vpeta v nastajanje prvega radeškega filma “Prvi spomin”. To je bil dokumentarni film, ki so ga posneli v času prenavljanja današnjega doma kulture, in v filmu je Franc posodil svoj glas.
| Leta 2010 mu je Gledališko društvo Radeče podelilo Radeg-a. Na predlog PGD Jagnjenica pa je leta 2012 prejel Priznanje Ivana Pešca in leta 2015 srebrno Linhartovo priznanje. |
V jeseni življenja si Franc Gros, kateremu ob strani stoji soproga Jožica, dneve pa mu bogatijo trije odrasli otroci Alenka, Domen in Franja ter osem vnukov, želi le eno: da bi bil toliko zdrav, da bi še lahko delal. Vse, kar ga veseli z vidika društvenega udejstvovanja in da bi lahko užival z družino in prijatelji.
SORODNI ČLANKI:
Dva zlatnika, dva srebrnika in županovo priznanje nogometašu Šešku
