V študentskih časih je odprl svojo prvo prodajalno sadja. Pojma ni imel, prizna. Mama je bila podjetnica, šivilja in v Hrastniku v naselju Aleša Kaple je imela svojo obrt. Lastnik stavbe je prepričal še Gorana, da tam odpre trgovino in prodaja sadje. Zdelo se mu je smešno, pa se je vseeno lotil. “Prvi dve leti je najemnino plačevala mama in iz izkupička niti za plačilo stroškov ni bilo.” V smehu pove Goran Grešak, lastnik uspešne Trgovine Jagoda iz Hrastnika. Pa se vseeno ni vdal v usodo in se resno lotil sadjarskega posla, ki ga po 30 letih še vedno opravlja.
Preučil je poslovni načrt, si pomagal s prijavo na razpisih, počasi odkupil svoj prvi prostor in akcija. Še danes se spomni, kako mu je oče podaril golfa, ko je šel študirat v Maribor. Pa ga ni imel dolgo. Ko je bilo treba povleči podjetniške nitke, ni odlašal. Odšel je na sejem, prodal 2 leti starega golfa, da je lahko odkupil prvi prostor za prodajo sadja in zelenjave. Brez nič ni nič, je prepričan. Čeprav prizna, da je za mladega fanta, ki je z le dve leti starim golfom postal pravi frajer, bilo kar težka odločitev. Seveda mu danes ni žal, morda pa prav od tam izvira njegova želja po obnovi starih motorjev in avtomobilov in morda je prav zato skrbno parkiran v njegovem velikem skladišču tudi Yugo.
Majhna, pa založena do vrha. Odprta tudi ob nedeljah in praznikih!
Trgovina Jagoda slovi po tem, da je ena redkih lokalnih trgovin, ki je dosti manjša od supermarketov, založena pa do vrha. Tam najdeš vse – od vsak dan svežega sadja in zelenjave pa do buteljk vina, kruha, sladkarij, mesnih izdelkov, tudi sladoleda. Pa še kaj. In Jagoda je tudi eden od razlogov zakaj Trboveljčani hodijo v Hrastnik. Odprta je namreč tudi ob nedeljah in praznikih.
Jagoda pa ni le trgovina, taista Jagoda zalaga tudi podjetja s košaricami sadja, dobavlja gostincem, včasih so vozili tudi robo v šole in vrtce. Nekaj veleprodaje in veliko maloprodaje. Bistvo pa kakovostna roba in, ker je Goran v tem poslu že 3 desetletja tudi dobre cene od preverjenih dobaviteljev.
“Ne le eden neumen, vsaj dva nora morata biti.”
Da je začel s sadjem in zelenjavo je bilo bolj kot ne naključje. Danes pa je Goran Grešak postal pravi strokovnjak v dobavi najboljšega in v podjetje uvedel celo družino. Iz kje vse pa uvaža? “Hecno je, da ljudje mislijo, da nimamo veliko slovenskega, pa imamo v resnici največ.” Obenem pojasni tudi, da večina misli da kupujejo robo izven države, ker je ceneje. A je ravno nasprotno. “Slovensko je ceneje, transport je vse dražji,” poleg tega pa manj kot je vožnje pri sadju in zelenjavi, dalj časa hrana počaka v trgovini in potem še doma. Iz tujine uvažajo takrat, ko pri nas ni. Ali pa tiste sadeže, ki pri nas ne uspevajo.
Kot dober poznavalec trga sadja in zelenjave tudi ve, katere države imajo zelo stroge predpise v kmetijstvu, zato je, kot pravi, določena roba veliko bolj kvalitetna iz drugih držav kot naša. “Saj je čisto preprosto. Vsako podnebje, zemlja in lega je primerna za drugo vrsto. Ne more pač vse biti “naše”.”
Imeti podjetje, ki se ukvarja z nakupom in prodajo sadja in zelenjave je zelo zahtevno. Vedno moraš biti na preži. Če te dobavitelj pokliče, imam 5 ton najboljših jagod po dobri ceni, ne moreš čakati na jutri. Usedeš se v kamion, pripelješ jagode in jih moraš razprodati v največ dveh dneh. Da je za delo v takšnem podjetju nujno potrebno, pravi Grešak: “Ne le eden neumen, vsaj dva nora morata biti.” In zdaj nista le dva, tudi sin pridno sodeluje. Ali bo toliko “nor” kot starša, pa bo pokazal čas.
