petek, 4. septembra 2026
petek, 4. septembra 2026

Letos 30 let od trenutka, ki je pretresel svet rudarjev

Sprehod po zagorskem Oljnem rovu, ki so ga v začetku tedna odprli za obiskovalce, bo le te popeljal v čase zvena rudarskih kladiv in pravih knapovskih vrednot.

Prav te so tiste, na katere člani društva RMED Srečno Zagorje še vedno stavijo. Ne le to, eden njihovih temeljnih ciljev je prenos teh vrednot na naslednje generacije. Prav zato se redno udeležujejo občinskih in medobčinskih dogodkov in preteklost, na kateri se je razvilo Zasavje, ohranjajo živo.

Srčnost, Resničnost, Enotnost, Človeškost, Načelnost in Enotnost so vrednote, ki so knapom skupne, nam je predstavil podpredsednik društva Franci Brinovec. Ni naključje, da prve črke naštetih vrednot pomenijo tudi znan rudarski pozdrav – SREČNO! Pozdrav, za katerega si Brinovec želi, da bi ga poznal in spoštoval vsak.

Franci_Brinovec_Drustvo_RMED_Srecno_Zagorje_Oljni_rov_avgust_2026 (4)_800x600

Franci Brinovec, podpredsednik Društva RMED Srečno Zagorje

Z veseljem se lotijo tudi organizacije lastne prireditve

Da bi spomin na preteklost ohranili živ, člani zagorskega društva sami vsako leto pripravljajo delavnice, sprevode, pohode. In tudi dogodke v Oljnem rovu, ki se nahaja v zagorskem Pristanu.

Video:

@zon.si_zasavskenovice

Noro❗️ Rov nekdanjega zasavskega rudnika spet oživel …👇👇👇 #novice #zasavje #zon #zagorje #rudnik @marusamo4

♬ izvirni zvok – ZON.si

Tako so v ponedeljek otvorili razstavo rudarskih svetilk in opreme, ki jo bo možno videti le še do nedelje, 6. septembra. Za zanimivo in bogato razstavo je poskrbel Zagorjan, upokojeni rudar in strastni zbiratelj Miran Razpotnik. Predmetov ima doma toliko, da jih več ne šteje. Najstarejša iz Zasavja je karbidovka, ki je danes tudi del razstave. Koliko let točno šteje, ne ve. Na začetku je Razpotnik stare predmete shranjeval od sorodnikov, prijateljev in znancev, danes ga kličejo lastniki starin iz cele Slovenije. “Škoda bi bilo to dediščino kar zapustiti,” pravi. Zbirateljska žilica ga spremlja že od malih nog. “Kot otrok sem zbiral predmete v Kisovcu. Od kovancev, bankovcev in, ko sem delal v rudniku, še orodje in druge predmete. Za zbiratelje nikoli ni dovolj. Imam srečo, da me žena pri tem podpira,” pove upokojeni rudar. Naprej ga žene radovednost, kako ohranjen bo predmet, ki bo prišel v njegove roke, ter kako velik izziv bo restavriranje.

Miran_Razpotnik_RMED_Srecno_Zagorje_Oljni_rov_avgust_2026 (4)_800x600

Miran Razpotnik, upokojeni rudar in zbiratelj

Minila so že tri desetletja …

Letos mineva 30 let od zaprtja rudnika v Zagorju. “To je bil za zagorske rudarje zelo čustven trenutek, saj so za vedno zapuščali jamo,” je tisti čas povzela predsednica društva RMED Srečno Zagorje Maja Malovrh Repovž. V celotni zgodovini zagorskega rudnika so tam odkopali približno 36 milijonov ton rjavega premoga. Za številko, kot je poudaril Brinovec, stoji tisoče rudarjev, jamskih delavcev, strokovnjakov in njihovih družin, “ki so s svojim delom in odrekanjem prispevali k razvoju našega Zagorja”.

Tako so v spomin na zaprtje letos v društvu pripravili omenjeno razstavo v bivšem rovu, ki je nekdaj služil kot skladišče goriv in maziv. Obisk je v tem času možen med 17. in 19. uro do sobote ter 9. in 12. v nedeljo. Večje skupine pa Brinovec, ki je dosegljiv na telefonski številki 041 355 293, po rovu popelje tudi izven navedenih terminov.

V polnem imenu Rudarsko muzejsko in etnološko društvo (RMED) Srečno Zagorje svojo vizijo ohranjanja dediščine uresničuje že od leta 2013. “Sprva kot četa uniformiranih rudarjev, kasneje so želje in vizije to presegle,” je povedal podpredsednik. Danes šteje 239 članov, njihov namen pa je prenašati dediščino na mlajše rodove. “Rudarji imamo to tradicijo v srcu. Čeprav veljamo za močne in krepke, smo po srcu dobri. Marsikdo, ki tega ne pozna, ne ve, da to paše skupaj.”

Franci_Brinovec_Drustvo_RMED_Srecno_Zagorje_Oljni_rov_avgust_2026 (1)_800x600

V vseh teh letih so med člani nastajale nove ideje o prenosu za Zasavje pomembne zgodovine. Njihova želja je, da bi dva zagorska rova – Oljni rov in sosednje skladišče razstreliva lahko odprli za obiskovalce in raziskovalce preteklosti. “Želimo si ju povezati, da bi lahko nastala krožna proga, mogoče bi lahko po njej vozil še kakšen vlak. Tu bi lahko prirejali koncerte, kulinarična doživetja, razstave.” Tako zgoraj naštetih knapovskih vrednot ne bi delili le z mlajšimi generacijami, temveč s celotno Slovenijo in tudi širše.

Kulinarično doživetje v rudniškem rovu:

Takšnega kosila v jami kot je v Zasavju ni nikjer drugje po svetu

Najbolj brano