»Dotakni se mojega sveta« je geslo petkovega dneva odprtih vrat v Varstveno delovnem centru Zasavje.
“Se nam zdi, da nas vsi poznajo in da so že vsi bili pri nas. Pa nas vsakič znova preseneti nekdo, ki reče: Si sploh nisem predstavljal, kako je lepo pri vas,” pove direktorica VDC Zasavje Hedvika Kovač. Lani so v sklopu projekta priredili nekakšen dan odprtih vrat, na katerem so pričakovali nekaj ljudi. Nato jih je presenetil množičen obisk, dobri odzivi in zanimanje za njihovo delo. Zato letos sledi ponovitev. In to že jutri.
Vedno znova jih preseneti, kako napačne predstave imajo ljudje o življenju in delu v VDC-ju. S tem pa jim daje tudi signal, da morajo še bolj glasno govoriti o sebi in še več ljudi sprejeti. Lani je zasavski VDC obiskalo okoli 800 osnovnošolcev, pove direktorica, ki se prav mladih najbolj veseli.
Ko zvoki pomirijo tudi obiskovalce
To bo en čisto navaden dan, pravi Kovač. Saj v centru vsak dan potekajo številne aktivnosti. Tokrat bodo odprte tudi za javnost. Predvsem želijo predstaviti zvočno terapijo, ki jo že lep čas izvajajo. Številni zaposleni so se usposobili za izvajanje delavnic, koristijo pa jih ne toliko v terapevtske razsežnosti, kot za samo sprostitev in umiritev. “Mnogi vmes kar zaspijo.” Kovač ponosno pove, da gre občinam zahvala za posluh in finančno pomoč pri nakupu glasbil, da je zvočna terapija postala njihov vsakdan. “To je dragocena aktivnost, ki jo tudi redno izvajamo. V petek jo bodo obiskovalci lahko doživeli na lastni koži.”
Uporabniki bodo tokrat del petkovega programa in “osebja”. Kar pomeni, da bodo imeli tudi svoje naloge in bodo obiskovalce z veseljem usmerili. Na začetni predstavitvi bo mogoč sprehod čez zavod, potem pa sledita likovna delavnica in, kot že omenjeno, zvočna terapija.
V VDC Zasavje si želijo predvsem, da ljudje stopijo skozi vrata brez strahu in predsodkov. Prav zato medse vabijo vse, ki jih zanima njihov vsakdan, delo uporabnikov in aktivnosti, ki nastajajo v centru. Morda bodo tudi obiskovalci ob odhodu rekli isto kot številni osnovnošolci pred njimi: »Kdaj lahko spet pridemo?«
