Občine Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija ter Radeče, lastnice Ceroza, bodo, zaradi nove finančne konstrukcije v Cerozu prihranile skupno 1,34 milijona evrov. In kaj bodo s tem denarjem, ki je že bil rezerviran v proračunih?
Skupni znesek iz 3,5 na 1,3 milijona
V Cerozu so se lotili ponovnih izračunov ter z analizo stroškov prepričali državo, da je spremenila tehnološki del same proizvodnje, ki ima spremembe osnovane v izdanih dovoljenjih glede emisij v zrak in vodo, nam je dolgo zgodbo strnil Vili Petrič, direktor Ceroza. Drugi del, ki je vplival na manjše stroške pa je nizka kupna moč prebivalcev naših občin, nadaljuje Petrič. Obenem se je zmanjšalo prebivalstvo in posledično je manj odhodkov od odloženih odpadkov. Da ne gre za podatke kar počez, še doda direktor, saj so se predstavniki ministrstva prepričali tudi na terenu.
Največ bodo prihranili v Trbovljah
Kot največja družbenica z 28,31 odstotnim lastniškim deležom, bi največ investirala trboveljska občina, tako bo sedaj tudi največji prihranek v Trbovljah. Za Ceroz so po besedah Kristjana Dolinška rezervirali dobrih 470.000 evrov, ki pa so jih z junijskim rebalansom proračuna že prerazporedili na druge investicije, predvsem na investicijo nadaljevanja izgradnje nadomestnega vročevodnega omrežja. Njihov znesek se od tistega v tabeli razlikuje, saj so ga v proračun vključili lansko jesen, medtem pa so se številke še nekajkrat spreminjale.
V Zagorju bodo na ta račun na boljšem za okoli 350.000 evrov, ki jih bodo namenili za izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave.
vir: Občina Hrastnik
V hrastniškem proračunu namenjena sredstva za omenjeni projekt, dobrih 200.000 evrov, bodo prerazporedili s rebalansom proračuna, ki je predviden konec meseca septembra. Po besedah župana Mirana Jeriča bo denar razporejen na področja, ki so bila ob sprejemanju proračuna 'prikrajšana', zaradi manjše povprečnine, na drugi strani pa zaradi zmanjšanja razpoložljivih lastnih virov za potrebna investicijska vlaganja in projekte. »Predlog rebalansa bo usmerjen v pripravo večjih razvojno pomembnih projektov na področju gospodarske, komunalne in izobraževalne infrastrukture« zaključi Jerič.
