Ime Kaja Bajda je bilo v minulih dneh pogosto slišati v slovenskem medijskem prostoru. A osvojeni naziv Miss športa 2015 ni edini dosežek, s katerim se lahko pohvali simpatična Trboveljčanka. Spoznajte dekle, o katerem se bo še veliko govorilo!
Odločna študentka trdno stopa po poti do zastavljenih ciljev. Včasih mora močno stisniti zobe, kar je dokazala tudi na priljubljenemu teku v visokih petkah, ko je nastopila kljub poškodbi obeh gležnjev in … zmagala!
»Kaja je zelo odločna in trmasta. Zastavljeni cilji zanjo niso le želja, ampak tudi izziv. Všeč nama je, da ne skriva čustev: tako kot se zna veseliti uspehov, pokaže tudi žalost, ko ji kaj ne gre tako, kot bi si želela. Je odprta, družabna, sproščena in zabavna – prava 'entertainerka'. Kadar je doma, skrbi za to, da nam ni nikoli dolgčas,« sta za ZON povedala njena starša.
In kakšna je bila Kaja kot majhna deklica? »Vedno je capljala za svojo starejšo sestrico in jo poskušala v vsem posnemati. Rada je bila v družbi otrok in z nekaterimi je že v zgodnjem otroštvu stkala tesna prijateljstva, ki jih še vedno neguje. Ker je bila zelo razigran in navihan otrok, je že takrat rada kaj ušpičila in očitno ta trend nadaljuje še danes,« sta nam še smeje zaupala Kajina oče in mama.
Lepo je videti, da je opažena tudi lepota zasavskih deklet. Povej, zakaj si se odločila, da sodeluješ na tekmovanju?
Za tekmovanje sem se odločila povsem spontano. Že večkrat sem spremljala tovrstna tekmovanja, ker so mi bila zelo zanimiva. Poglavitni razlog je bil pa to, da pretekli dve sezoni na atletskih stezah nisem dosegala želenih rezultatov, zato sem začela razmišljati, da je morda čas, da se dokažem še na drugih področjih, ki so povezana s športom.
Dekleta ste se na finalni izbor pripravljala dva meseca. Kaj vse so zajemale priprave?
Res je. Dva meseca smo se dobivale enkrat na teden, in sicer ob torkih. Priprave so zajemale učenje skupinske plesne točke po koreografiji Naje Puhar, pomerjanje obutev in oblačil, ki smo jih nosile na finalni prireditvi, vadbo posameznih športnih točk ter druženje.
Zmage si se zelo razvesela. Kaj ti pomeni osvojeni naziv?
Zmage sem res zelo vesela. Osvojeni naziv mi pomeni ogromno, saj mi je odprl v življenju nove, bolj zanimive poti in priložnosti.
"Huje kot je, tako ne more biti"
Nedavno si zmagala tudi na priljubljenem ljubljanskem tekmovanju v visokih petkah in dokazala, da si izvrstna tekačica tudi v nekoliko nestabilnih razmerah. Tvoje petke so bile visoke osem centimetrov – te je bilo strah, da bi se pri teku poškodovala?
Strahu pred poškodbo na samem teku ni bilo, saj sem tja prišla že poškodovana (smeh). Dan pred prvim terminom za tek v petkah sem se odločila za 'zelo korajžno' potezo: preizkusit sem se namreč šla na tartan na Rudarja, a sem zaradi z dežjem premočene podlage grdo padla in si zvila oba gležnja. Na srečo so tek v petkah potem prav tako zaradi dežja prestavili za 14 dni in v tem času sem s pomočjo fizioterapevta omilila poškodbo do te mere, da sem se teka vseeno lahko udeležila. Na samem teku sem si potem samo rekla:"Huje kot je, tako ne more biti", zato sem stisnila zobe, dala od sebe vse in zmagala.
Pa se vrniva še malo na začetek tvoje športne poti. Kdaj si se pričela ukvarjati z atletiko in kdo te je navdušil za to vrsto športa?
Z atletiko sem se začela ukvarjati pri 13-ih letih. Nad športom me je navdušil oči, saj je strasten ljubitelj skoraj vseh športnih panog in tako sem že kot majhna deklica marsikatero urico preživela z njim pred TV ob gledanju različnih športnih dogodkov.
V kateri disciplini se najbolje počutiš?
Najbolje se počutim v teku na 400 m z ovirami, saj je to moja paradna disciplina in sem v njej najuspešnejša.
Kako pogosto so na urniku treningi in kako še skrbiš za dobro kondicijo?
Treninge imam vsak dan, poleg tega pa se s športom srečujem tudi vsak dan na faksu, tako da lahko rečem, da posebnih skrbi za ohranjanje kondicije nimam.
V prihodnje upam, da mi uspe izboljšati osebne rekorde v čim več disciplinah in verjamem, da mi bo s trdim delom to tudi uspelo.
Pohvališ se lahko z izvrstnimi dosežki, kajne? Kaj vse si nanizala v svoji športni karieri oz. na katere dosežke si najbolj ponosna?
Tako je. Teh dosežkov je kar nekaj. Imam več medalj z državnih prvenstev, tako v mladinski kot tudi v članski kategoriji. Beležim tudi nekaj reprezentančnih nastopov za pionirsko in mladinsko reprezentanco. Izpostavila pa bi predvsem 4. mesto v disciplini 400 m ovire na mladinskih igrah Alpe Adria z mladinsko reprezentanco iz leta 2012. Glede na to, da mi je v zadnjih dveh sezonah prekrižala načrte poškodba, pa še nisem uspela doseči vseh zastavljenih ciljev, ki jih še imam na atletskih stezah. V prihodnje upam, da mi uspe izboljšati osebne rekorde v čim več disciplinah in verjamem, da mi bo s trdim delom to tudi uspelo.
Nedavno si utrpela poškodbo. Kaj se je pravzaprav zgodilo in kako je to vplivalo na tvojo športno pot?
Na treningu tik pred državnim prvenstvom v Mariboru se mi je pri prehodu čez oviro natrgalo rastišče štiriglave stegenske mišice. Ne glede na bolečino, sem se odločila, da nastopim na tekmi. Ampak moja noga žal ni zdržala, natrgnina je bila prehuda in tako sem z ogrevanjem na tekmi stanje mišice le še poslabšala in nisem bila sposobna nastopiti. Zaradi poškodbe sem izpustila tekmovalno sezono 2014 in s tem tudi kar nekaj mesecev treninga. Čeprav je bila poškodba kar huda, se zaradi nje moja športna pot ni ustavila. Še imam cilje v atletiki, ki jih nameravam uresničiti.
Tako kot zmaga je zame pomemben tudi poraz.
Zmaga ti v življenju veliko pomeni, kajne? Si tudi sicer v življenju rada postavljaš cilje?
V življenju mi veliko bolj pomeni pot, ki vodi do zmage, kot pa zmaga sama. Tako kot zmaga je zame pomemben tudi poraz. Vsi vemo, da je na poti do zmage veliko mamljivih parkirišč. Če ti na sami poti do cilja uspe izogniti se tem parkiriščem, si zmagal. Ampak v športu sem že toliko časa, da se zavedam, da četudi ti v življenju uspe najti pot brez ovir, ta pot verjetno ne vodi nikamor. Zato je zame pomembnejša pot sama, ki te do zmage oziroma cilja pripelje, kot pa sam rezultat.
Kaj vse zajema tvoje sanje, načrte za prihodnost?
Trenutno so moje želje uspešno končati študij, izkoristiti naziv Miss športa Slovenije 2015 in pa uspešno vrniti se na atletske steze po poškodbi.
Vztrajnost, disciplina in trdo delo so del vsakdana uspešnih športnikov, toda tudi slednji se morate sprostiti. Kaj počneš v prostem času, kako se najraje zabavaš?
V prostem času se zelo rada družim s prijatelji in gledam različne serije in filme, ob katerih se nasmejim.
