Ker je za Slovenci naporno dveletno obdobje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, ki je močno omejevala njihovo javno življenje, se bo to lahko odražalo tudi na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Pojavile so se številne nove stranke, gibanja in liste, ki na volitvah sodelujejo prvič in za mnoge je že zdaj moč predvidevati, da volilnega praga ne bodo dosegle. Kam bodo torej šli glasovi volivcev zanje?

V Sloveniji je za volitve poslancev v Državni zbor predpisan proporcionalni sistem. To pomeni, da so mandati poslancev razdeljeni sorazmerno s podporo, ki jo kandidati in stranke dobijo na volitvah. A pozor, za vstop v Državni zbor je z Ustavo RS predpisan 4-odstotni volilni prag. Torej stranke, gibanja in liste, ki teh 4 odstotkov na volitvah ne bodo dosegli, ne bodo prišli v parlament in do poslanskih mandatov – tudi, če bo denimo nek kandidat dobil mnogo več glasov kot tisti, ki bodo sedeli v parlamentu. Glas takšnim pa za sedeže v parlamentu ne bo štel popolnoma nič. Pomemben bo le za financiranje stranke (če dosežejo vsaj odstotek, stranka dobi državni denar; tabela financiranja v zadnjih letih spodaj).

Če odstotke spremenimo v poslanske sedeže, ima stranka lahko v slovenskem parlamentu najmanj štiri poslance, ki tvorijo poslansko skupino. 

Zmaga v volilnem okraju še ne prinese mandata

In kako dobimo vseh 90 poslancev? V Sloveniji imamo določenih 8 volilnih enot, vsaka je sestavljena iz 11 volilnih okrajev in v državni zbor prispeva 11 poslancev. Dva poslanca sta predstavnika manjšin. 

Po koncu volitev Državna volilna komisija najprej ugotovi, katere stranke so dobile vsaj 4 odstotke glasov in so tako upravičene do delitve poslanskih sedežev. Nato pa glede na število glasov posamezne stranke ali liste v določeni volilni enoti izračunajo, koliko mandatov jim pripada neposredno. Torej, če je na primer stranka dobila dva mandata, bosta poslanca postala njena kandidata, ki sta v volilni enoti prejela največji delež glasov.

Pri tem izračunu ostane določeno število glasov, ki ga DVK nato uporabi pri delitvi mandatov še na državni ravni, pri čemer poslanci ravno tako postanejo tisti kandidati, ki so v svojih okrajih zbrali največ za stranko oziroma listo.

Koliko poslancev bomo imeli v Zasavju, kjer imamo le še tri okraje?

Zasavje sicer sodi v 6. volilno enoto Novo mesto, na tokratnih volitvah pa imamo prvič le tri volilne okraje: Litijo, Zagorje ob Savi in združen okraj Trbovlje-Hrastnik. A to še ne pomeni, da smo zaradi tega obsojeni na manj poslancev. Iz posameznega volilnega okraja bomo namreč lahko v nedeljo izvolili več poslancev, lahko pa tudi nobenega.

Odvisno je namreč, koliko bo posamezna stranka oziroma lista prejela glasov v volilni enoti, in koliko glasov bodo v naših okrajih prejeli njihovi kandidati. Za vstop v parlament morajo biti torej kandidati v vrhu svoje liste na ravni celotne volilne enote, ki šteje 11 okrajev.

Zato je za izkaz volje ljudstva poleg visoke udeležbe pomembna tudi oddaja glasu ZA določenega kandidata oziroma stranko in ne PROTI drugemu kandidatu oziroma stranki. Pred vrati parlamenta namreč ne ostanejo zgolj tisti, ki ne dosežejo 4 odstotkov, ampak lahko brez poslanskih sedežev ostanejo tudi kandidati iz zasavskih volilnih okrajev, če jih bodo po številu glasov prehiteli njihovi strankarski kolegi v preostalih osmih volilnih okrajih novomeške volilne enote.

Financiranje političnih strank iz državnega proračuna

SORODNI ČLANKI:

V Zasavju prvi dan predčasnih volitev oddanih že 1.482 glasovnic