Prvi krog izbora zasavskega Prostovoljca leta 2018 je zaključen, v drugem dejanju bo potekalo javno glasovanjem, v katerem lahko svoj glas oddate tudi vi.
Prostovoljec sem zato, ker rad pomagam. Sem takšen po srcu. Zavedam se, da nikoli ne vemo kdaj bomo tudi mi potrebovali pomoč. Motivira me, da lahko pomagam drugim, ki potrebujejo pomoč in z mislijo, da sem nekomu pomagal čutim v sebi zadovoljstvo.
2. Evgen Malis
Že od rane mladosti kot prostovoljec aktivno sodelujem v kulturnih društvih in soustvarjam kulturno dogajanje v Litiji. V teh letih sem si nabral veliko znanja in izkušenj, predvsem na glasbenem in organizacijskem področju. Motivira me timsko delo z mladimi prostovoljci, ki vnašajo svežo energijo, nova znanja in ideje v skupne projekte. Upam, da sem s takim delom motiviral mlajše generacije, da bodo tudi oni duh prostovoljstva nadaljevali in prenašali na še mlajše rodove in tako bogatili kulturno dediščino.
3. Helena Odlazek
Od kar pomnim, sem rada pomagala ljudem in za to nisem pričakovala plačila. Na to, da sem postala prostovoljka ima velik vpliv družina in okolje za katerega so značilne knapovske vrednote – solidarnost in medsebojna pomoč ter zaupanje in razdajanje za sočloveka. S prostovoljnim delom sem se srečala že kot otrok, ko sem pomagala sosedom, v osnovni šoli pa tudi kot prostovoljka rdečega križa. Kasneje sem postala prostovoljna gasilka, sedaj pa tudi kot medgeneracijska prostovoljka – voditeljica skupin za kakovostno staranje. V mojo prehojeno pot je vloženega veliko truda, znanja, modrosti, predvsem pa časa in dobre volje. Pri mojem delu me najbolj motivira iskra v očeh pri ljudeh, ko jim nesebično pomagaš, svojo hvaležnost pa pokažejo s stiskom rok in preprosto besedo hvala.
4. Jani Janez Majes
Prostovoljec sem enostavno zato, ker rad pomagam po svojih najboljših močeh, moje prostovoljno delo pa je poplačano z novimi izkušnjami, prijateljstvi in občasno tudi kakšno zahvalo. Najpomembnejše pa je neko neopisljivo notranje zadovoljstvo z opravljenim dobrim delom… To je moja gonilna sila za prihodnost.
5. Jerica Laznik
O tem, zakaj sem prostovoljka nisem nikoli razmišljala. Verjetno pa iz preprostega razloga – rada imam ljudi, tudi in predvsem takrat, ko jim življenje prinese hujše preizkušnje. Pri prostovoljnem delu me motivira nasmeh, prijazen pozdrav in srečen pogled vsakogar, ki je kdaj potreboval pomoč in sem bila le kamenček v mozaiku dejanj, ki so mu olajšali življenje.
6. Joža Ocepek
Prostovoljka sem že od svoje mladosti na različnih področjih dela z ljudmi. Nekoč je bilo prostovoljstvo samoumevno in z leti se je zakodiralo v meni. Če le hočeš, zmoreš drugim pomagati ali kaj organizirati. Hkrati se od drugih tudi sam veliko naučiš. In na koncu vidiš iskrice veselja v očeh in slišiš besedo: »Hvala!«
7. Jožica Brečko
S folkloro se srečujem že 40 let. Nekoč so mi »napovedali«, da bom imela tri otroke. Izgleda, da je ta tretji otrok FOLKLORA. Da vztrajaš in da se z vsem srcem predajaš moraš imeti rad tisto, kar delaš. Rad moraš imeti ljudi-takšne ali drugačne-kakršne ti prinese življenje. Res, da delam tudi v svoje veselje, delam pa tudi za narodov blagor, saj ljudje ne bi smeli pozabiti svojih korenin. Moje delovanje. V kulturi je v smeri lepega in dobrega, zase, ljudi v društvu in v dobrobit slovenstva.
8. Ladislava Medvešek
Verjetno mi je bilo prostovoljstvo položeno v zibelko, saj sem že kot otrok rada priskočila na pomoč starejšim. Prostovoljno delo, tudi če je bilo potrebno vzeti v roke lopato (delovne brigade) mi ni bilo tuje. Pri delu v našem društvu mi je pomembno zadovoljstvo članov, njihovo veselje in radost, prav tako pa tudi njihova medsebojna pomoč in druženje.
9. Mirko Plaznik
Več kot 55 let delam na področju rekreacije in športa. Ustanovil sem prvo rekreacijsko športno društvo v Sloveniji – RŠD Kolinska. Prvi v Sloveniji sem uvedel razgibavanje med delovnim časom in to v Kartonažni Ljubljana. Vse delavnosti sem opisal v moji avtobiografiji leta 2016 pod naslovom : MOJ SVET ŠPORTA. Leta 2000 sem prevzel vlogo referenta za šport in rekreacijo v Društvu upokojencev Litija, kjer to delo opravljam z veseljem, nudim strokovno pomoč in vzpodbujam vrstnike, da se udeležujejo raznih vrst rekreacije in ne nazadnje s športniki upokojencev Litija dosegamo lepe športne uspehe.
10. Slavi Gala
Pred davnimi časi sem prebrala misel Meltzer Bernarda. »Blagoslovljeni so tisti, ki lahko dajejo in si tega nikoli ne zapomnijo in tisti, ki jemljejo, pa tega nikoli ne pozabijo.« Misel mi je osvojila srce in tako sem se odločila za moj osnovni poklic medicinske sestre. Z vsem srcem sem se odločila pomagati ljudem in čim hitreje vrniti nasmeh na njihove žalostne obraze. S tem prepričanjem sem kmalu stopila tudi na pot prostovoljstva. Težko predstavim kje in kaj vse sem počela, kot prostovoljka, vedno pa sem pri vsakem mojem delu občutila zadovoljstvo pri pomoči sočloveku. V zadnjem času sem pristopila k projektu viška hrane, z željo da bi vsi ljudje živeli človeku dostojno življenje. Vedno, ko sem se odločila pomagati sem ugotovila, da je prostovoljstvo predvsem zadovoljstvo, ki vleče samo naprej, naprej v nove projekte.





