Že nekaj časa trboveljska termoelektrarna ni terciarna rezerva, torej ni potrebe za stalno pripravljenost, kjer se v nekaj urah zažene in proizvede dogovorjeno količino električne energije. So pa potrebe na trgu privedle do tega, da so en plinski blok v marcu zagnali in v Trbovljah proizvedli 700 MWh električne energije, ki so jo prodali naprej.
»Razmere v elektroenergetskem sistemu so bile glavni vzrok, da je bilo obratovanje ekonomsko upravičeno,« je za naš portal pojasnil direktor HSE EDT Ervin Renko.
Elektrarna ima dva plinska bloka z močjo 31,5 MW, a kot rečeno nista zakupljena za izvajanje terciarne rezerve, ki jo zagotavlja upravljavec prenosnega omrežja. Kljub temu, pa so zaradi posebnih energetskih razmer plinski blok v marcu “oživeli” in električno energijo prodali na trgu.
In smo se vprašali, seveda povsem hipotetično, saj trg elektrike ne deluje čisto preprosto; ali je trboveljska energetska lokacija z vsemi še delujočimi napravami sposobna z električno energijo poskrbeti za Zasavje?
Primer nam postrežejo na HSE: Če oba plinska bloka, katerih nazivna skupna moč je 63 MW obratujeta dnevno približno 10 ur, bi to zadostovalo za dnevne porabe okoli 48.000 gospodinjstev, kar je bistveno več kot celotno Zasavje, kjer je bilo lani nekaj manj kot 24.000 gospodinjstev.
In še, ali so tudi s kadri v Trbovljah zmožni poskrbeti za ponovno proizvodnjo električne energije. Trboveljska elektrarna je del in last družbe HSE, ki ima zaposlene na zasavski lokaciji, ti pa izvajajo vsa potrebna dela, nam odgovorijo s Holdinga slovenskih elektrarn, povezana z obratovanjem in posluževanjem plinskih blokov. Plinska bloka sta preko transformatorjev povezana v prenosni sistem elektroenergetskega omrežja trboveljski energetiki pa skrbijo, da sta poraba in proizvodnja uravnoteženi v vseh okoliščinah glede na zahtevano napetost in frekvenco. Torej v Zasavju so ob morebitnih energetskih izpadih, tudi na skoraj pozabljenih energetskih lokacijah, dobro pripravljeni.
