Preko Sklada za pravični prehod bo Evropska unija (EU) med zasavska podjetja razdelila 4.420.000 evrov. Finančna sredstva so namenili malim, srednjim in velikim podjetjem, ki imajo v načrtu razvoj novega ali izboljšanje že obstoječega izdelka, procesa ali storitve. “S sredstvi želi EU spodbuditi raziskovanje in razvoj zasavskih podjetij. Sofinancirali bodo projekte, v katerih bodo prejemniki svoj produkt izboljšali, ga testirali pri uporabi in z njim lahko tudi tržili,” pojasni vodja centra za pravični prehod Zasavja Martin Šikovc.
Več možnosti imajo konzorciji
Kot pravi, bodo imeli prednost konzorciji, saj želi EU spodbuditi razvoj novih partnerstev. “V resnici pa bi lahko za sredstva kandidiralo katerokoli podjetje v regiji, ki razvija nekaj novega. Sami smo že povprašali po projektnih idejah in opažamo, da so podjetja zainteresirana.”
Vloge že sprejemajo
Projektno idejo pa morajo le-ta, če želijo prejeti sofinanciranje, prijaviti na razpis. Ta je objavljen na spletni strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Vloge v tiskani ali elektronski obliki pa ta hip že sprejemajo na njihov naslov ali preko sistema ARIS. Rok za oddajo je 15. januarja naslednje leto.
Minister Aleksander Jevšek
Sredstva je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj že potrdilo. Minister Aleksander Jevšek je za medije povedal, da želijo podpreti najmanj 23 konzorcijev podjetij v premogovniških regijah. “Tista, ki bodo razvijala nove ali izboljšane izdelke, procese ali storitve z višjo dodano vrednostjo in tržnim potencialom, kar posledično povečuje konkurenčnost gospodarstva. Tako bodo nepovratna evropska sredstva uporabljena za gospodarsko prestrukturiranje v nizkoogljično, krožno in digitalizirano.”
Sprva mora SPIRIT javni razpis pripraviti, zaenkrat ga še ni, nato pa morajo tega poslati še na pregled Evropski komisiji. In, kdaj naj podjetja pričakujejo objavo? Na kohezijskem ministrstvu pravijo: “Koliko časa bo trajal ta pregled, ne moremo oceniti, saj podobnih izkušenj na organu upravljanja nimamo.”
Spomnimo še na zaključek revizije, ki jo je zahteval gospodarski minister Matjaž Han in v resnici ni pokazala na nič posebnega.
Pa se je zapletlo. Kot je včeraj poročal časnik Finance, naj bi v šaleški dolini skoraj 20 milijonov dobili dve podjetji, ki sta leta 2023 skupaj imeli le 5 zaposlenih. Prav zaradi teh izpostavljenih primerov je gospodarski minister Matjaž Han odredil notranjo revizijo. Ob tem pa na ministrstvu poudarjajo, da so javna sredstva v teh postopkih zavarovana. “Upravičencem je bil s strani izvajalske agencije SPIRIT Slovenija zaenkrat vročen sklep o izbiri, čemur običajno sledi sklenitev pogodbe. Do izplačila sredstev pride šele takrat, ko se investicija oziroma njen del izvede. Upravičenec takrat poda zahtevek za izplačilo, pri tem pa je vsak zahtevek predmet skrbnega pregleda. Ob potrditvi zahtevka mora prejemnik sredstev javni agenciji za vrednost izplačila predložiti prvovrstno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki se lahko v primeru kakršnihkoli nepravilnosti unovči, s tem pa se nemudoma povrnejo javna sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.”
Na razpis so bili kritike tudi v Zasavju, češ da je ta zastavljen tako, da se nanj lahko prijavijo le največji, na srednja podjetja in sploh na mala podjetja pa spet pozabljajo. Največ denarja je v Zasavju dobila družba ETI, skoraj 9,5 milijona evrov, še dodatnih 3,2 milijona pa konzorcij zasavskih družbe, v katerem je tudi ETI, Steklarna, RCTZ, tudi RCR, Gospodarska zbornica Zasavje, Sinet, EVJ, Culmium, Procesi. MDR Kalin …Drugi največji znesek naj bi šel družbi Skitti 5,2 milijona in nato trboveljskem Dewesoft 4,1 milijona evrov. Obema družbama pa je pripadlo še “domovanje” v urejeni obrtni coni, ki jo je zagorska občina v Kisovcu že uredila, v Trbovljah pa urejanje Lakonce še sledi. 2,9 milijona evrov bo prejel še trboveljski KOVIT ter 2,3 milijone HERZ, ki namerava graditi v Trbovljah. Kos 30 milijonske pogače bodo prejeli še Jesihova družba, Dukart in BONA J – podjetje, katerega zastopnik je mož, lastnica pa 20-letna hčer Nataše Češko, sestre Sandija Češka, ki sta skupaj sodelovala tudi pred stečajem Studia Moderna. Dober milijon gre torej podjetju, ki je imelo v 2023 le dobrih 190.000 evrov bilančnega dobička.
Občine Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik so že pridobile denar Sklada za pravični prehod za projekte urejanja poslovnih con. Hrastnik bo urejal obrtno cono Rudnik, Zagorjani so pripravili prostor za razvoj podjetij na Lokah, v Trbovljah pa pripravljajo Lakonco za Mesto Akrobatov. In kot so poudarili na RRA Zasavje, naj bi skupno odobreni projekti produktivnih naložb v Zasavje prinesli preko 100 novih delovnih mest, kar bo pomembno prispevalo k gospodarskemu prestrukturiranju regije.
RRA Zasavje in Zasavska gospodarska zbornica se v proces priprave strateških in izvedbenih dokumentov aktivno vključujeta že od samega začetka, julija 2020. Obe instituciji sta sodelovali pri pripravi Nacionalne strategije za izstop iz premoga in Akcijskega načrta, trenutno pa sodelujeta v usklajevalnem procesu za pripravo Območnega načrta za pravični prehod Zasavske regije. Zasavska gospodarska zbornica je zelo aktivno prisostvovala pri vseh ključnih aktivnostih, obenem pa nudila močno podporo pri identifikaciji potreb in investicijskih namer podjetij v regiji ter jim pomagala oblikovati konzorcije, jim svetovala ter jih usmerjala pri pripravi projektnih predlogov. Ti bodo namreč z namenom prehoda v nizkoogljično gospodarstvo podprti s sredstvi evropskega Sklada za pravični prehod premogovnih regij.
V Zasavju so v okviru mednarodnega srečanja deležniki obiskali vrsto degradiranih območij, na katerih bodo realizirane nekatere projektne namere tako velikih, kot tudi malih in srednjih zasavskih podjetij.
V vseh treh državah se širše lokalne skupnosti soočajo z izzivi pravičnega prehoda, še posebej v regijah, kjer je v premogovnikih, ki naj bi jih zaprli do konca leta 2029, še vedno zaposlenih preko 2.000 delavcev. Obenem je še večji izziv preusposabljanje delavcev in prezaposlitev v lokalnih podjetjih.