Pogovarjali smo se s Tomažem Stritarjem, katerega svet se trenutno vrti okoli socialnega podjetništva – čeprav njegovo podjetje trenutno ni registrirano kot socialno podjetje, predvsem zaradi neugodne slovenske zakonodaje.
Tomaž vodi podjetje Uspešen podjetnik, v okviru katerega sodeluje pri razvoju socialnega podjetništva v Sloveniji. Soustvarja podjetniški izobraževalni program Ferfl in coworking prostor D Plac, stičišče podjetniških idej z družbenim učinkom. Najbolj pa ga ljudje poznajo kot izvajalca podjetniških delavnic.
Na kratko, kako si sploh prišel do socialnega podjetništva?
Študiral sem socialno delo vendar že med študijem izvajal mnoge projekte. Tudi podjetniško obarvane. Po končanem študiju so se izkušnje iz projektnega dela in znanje iz študija nekako zlile v zgodbo socialnega podjetništva.
Socialna podjetja so podjetja, ki rešujejo družbene probleme na podjetniški način. Torej vedno izhajajo iz problema, ki tare neko družbo ali skupnost. Socialni podjetniki te probleme najprej preučijo in nato ponudijo inovativne rešitve teh problemov in iz tega ustvarijo še poslovni model. Torej skupnost, kjer socialno podjetje deluje, zaradi delovanja socialnih podjetji bolje živi.
Praviš, da je termin socialno podjetje zgrešen, zakaj?
Problematična je beseda "socialno". Ljudje jo namreč pogosto povežejo z denarno socialno pomočjo, socialnimi transferji, ipd. Skratka z nekim državnim/javnim denarjem. Zato pogosto nerealno pričakujejo finančno pomoč države pri poslovanju in imajo občutek, da je to lažja oblika podjetništva. Nič od tega pa v resnici ne drži.
Kaj je namen tvojih predavanj?
Namen mojih predavanj je udeležence naučiti konkretnih metod poslovnega načrtovanja s katerimi realno ocenijo svojo poslovno idejo ter jih podpreti na njihovi poti "od ideje do socialnega podjetja".
Kakšni so odzivi nekaj mesecev po predavanjih?
Dejstvo je, da motivacija udeležencev vedno pade. Namreč kot povsod, je tudi na področju razvoja poslovnih dej na začetku vse videti lažje, kot dejansko je. Vztrajajo res najbolj motivirani in najbolj trmasti. Tem seveda intenzivno pomagamo na njihovi poti.
Tvoje podjetje bazira na predavanjih, ki jim trend ne kaže porasta? Imaš tudi plan B?
Trenutno sva v mojem podjetju zaposlena 2 ter še nekaj zunanjih sodelavcev, ki pomagajo občasno. Tako trend naročil kot trend prihodkov kaže, da rastemo. Torej ne drži, da predavanja kot dejavnost upadajo. Če so predavanja kvalitetna, in naša so, je naročnikov vedno ogromno. Bistveno je, da udeležencem res nekaj daš, da jih na nek način prebudiš. Torej plana B ni.
'Velike priložnosti se odpirajo na področju pridelave in predelave zelenjave – sploh ekološke in s tem povezane pravične trgovine.'
Kje so priložnosti za mlade (nove) podjetnike?
Velike priložnosti se odpirajo na področju pridelave in predelave zelenjave – sploh ekološke in s tem povezane pravične trgovine. Tudi dostopni turizem je panoga, ki močno raste. Veliki izzivi nas čakajo s staranjem prebivalstva. Praktično pa iz vsakega problema, ki tare sodobno družbo, lahko zrastejo socialna podjetja.
'V okvirih podjetništva moraš seveda početi nekaj, za kar obstaja povpraševanje.'
Verjameš, da moraš početi to, kar počneš rad ali to kar ima dovolj povpraševanja na trgu?
V okvirih podjetništva moraš seveda početi nekaj, za kar obstaja povpraševanje. Pravi socialni podjetniki kupce prepričajo v nakup produktov, ki jih izdelujejo z ljubeznijo in odgovornostjo do družbe in okolja. To je najboljša možna kombinacija.
Koliko socialnih podjetij je v Sloveniji, koliko v Zasavju?
Podatke imam le za registrirana socialna podjetja. Trenutno jih je v Sloveniji: 72. Od tega sta 2 iz Zasavja. Obe sta registrirani v Trbovljah. Potrebno pa je dodati, da nas je veliko takih, ki nismo registrirani, vendar delujemo po načelih socialnega podjetništva.
Pa še konkretno za Zasavje – kje je priložnost za delo, za podjetje, za socialno podjetje?
Zasavje obkroža mnogo hribov, zato vidim velik potencial v pohodniškem turizmu prepletenim z dediščinsko noto. Ker dostop do hribov po večini ni zahteven bi bilo dobro razvijati segment družinskega pohodništva. Ker gre za poraščen teren je tudi lesna biomasa lahko dobra priložnost. Priložnosti kreativnih industrij je pričel uspešno razvijati trboveljski PUNKT. Obstaja tudi nekaj visokotehnoloških podjetji. Tudi tu je še prostora za razvoj in povezovanje.
