Na nekdanjih rudniških površinah je iz zbiralnika nastal ribnik. Sprva je bilo bolj po domače. Vsak, ki je imel par minut časa je vanj vrgel kakšno ribo. Še želve so prinesli. Pred dobrima dvema letoma pa je upravljanje ribnika prevzela Ribiška družina Hrastnik, ki se je zadeve lotila tako kot je treba. Ribnik so očistili, vanj pa dali 300 kilogramov rib. Ribe so kupili pri uradnem prodajalcu, s papirji, da so zdrave. Tako tudi vsako leto ribnik prečistijo z apnenim mlekom, redno urejajo okolico in skrbijo, da je voda čista, da poškodovane ribe takoj poškropijo z antiseptikom in poginule odstranijo. Pred dnevi so opazili nekaj poginulih rib in začeli z reševanjem, da bi preprečili najhujši scenarij.
Člani ribiške družine so šli takoj v akcijo, je povedal predsednik Danijel Lisec. Mrtve ribe so odstranili, ob tem pa ugotovili, da je do pogina prišlo, ker je voda pretopla. Dovoda vode iz okolja trenutno skoraj ni, stopinje v zraku pa vsak dan višje. Zato so jim na pomoč priskočili gasilci. Na agregat so priklopili reator, napravo, ki meša vodo. S tem so malce pohladili vodo in ji z močnim curkom dodali tudi kisik. “Tri dni smo bili od jutra do večera na ribniku in se trudili, da situacijo izboljšamo. Preprečili smo večji pogin rib. Zdaj je boljše, je pa še vedno, do nadaljnjega, prepovedan ribolov,” pojasni Lisec.
Delo tako za hrastniške ribiče še zdaleč ni končano. Na območju nimajo elektrike, zato si lahko pomagajo le z agregatom, ki pa porabi ogromno goriva. Za majhno hrastniško društvo to pomeni tudi velik strošek. A, če bo potrebno, bodo še zagnali stroje in reševali ribe in ribnik, zagotavljajo.
V ribnik odvržejo česar se doma naveličajo
Ko bo borba za vodo končana, jim še vedno ostanejo vrste rib in želv, ki nikakor ne gredo skupaj. “Narod kar prinese vse kar se naveliča in vrže v ribnik,” poroča predsednik društva, ki večkrat najde od želv obgrizene ribe. Vsake toliko v ribniku ulovijo tudi različne akvarijske ribe, ki nikakor ne pašejo v ribnik kot je na Ojstrem. Druga težava so tudi “dnevni ribiči”, ki ne poznajo pravil ribičije. Lisec nam pojasni: “ribo moraš prijeti z mokrimi rokami in jo čimprej vreči v vodo. Nikakor pa pol ure fotografirati za družbena omrežja.” Pri ribah hitro pride do vžiga na plavutih ali na luskinah, če jih primemo s suho roko. Ribam z napačnim rokovanjem tako odstranijo obrambno sluz iz telesa in začne plesneti. “Če pride do tega, imaš velike težave v celotnem ribniku,” pojasni naš sogovornik.
Da ne zaključimo preveč črnogledo. Voda in območje na Ojstrem, kadar ni tako vroče, sta sicer zelo primerna za ribe. Zakaj? Neverjetno se drstijo, zato dokupovanje rib sploh ni potrebno. Krivec, ki je bil poklicni gasilec na rudniku, se še dobro spomni, da je na tem delu bilo več močvirnatih območij. Torej voda tukaj je, le zaradi izkopavanj, je svoje poti spremenila.
