Novo vodstvo ima od letos Zasavski muzej Trbovlje – Vesno Savič, sociologinjo in zgodovinarko, ki prihaja iz Brežic. Izkušnje je nabirala v grafični galeriji Insula, poučevanju, v turizmu, kjer je bila kot organizatorka kulturnih dogodkov in turistična vodnica v stalnem stiku z zgodovino, umetnostjo in kulturno dediščino.
»Večino muzejev v Sloveniji poznam,« pripoveduje Savičeva. »Fascinirajo me muzeji, ki pokrivajo večje področje na vseh poljih. Med takšne spada tudi ZMT. V kolektivu nas je skupaj z mano pet, kar je odločno premalo. Mislim, da se odgovorni v zasavskih občinah morajo zavedati da bo brez sofinanciranja zaposlenih težko.«
»Zelo dobro sodelujemo s Hrastnikom, saj nam na letni ravni občina tudi finančno pomaga, sredstva pa seveda porabimo za hrastniški muzej. Muzejem upravlja KRC, mi pa skrbimo za vsebino. Imamo zanimive delavnice, ki so zelo dobro obiskane. Veliko jih pripravimo v sodelovanju s Šolskim muzejem iz Ljubljane. V Hrastniku večkrat gostuje Hiša eksperimentov, ki je zelo priljubljena, občina pa poskrbi za vstopnino za najmlajše. Te delavnice bomo razširili tudi v Trbovlje. Zanimive delavnice v Trbovljah imajo tudi Mladi raziskovalci, ki prihajajo vse leto in spoznavajo delo v muzeju.«
Že nekaj časa velja, da muzej ima na voljo malo sredstev, malo ljudi in tudi malo prostora?
»Do konca leta 2023 morajo vsi javni zavodi, torej tudi mi v svoje akte dodati člen o tržni dejavnosti, saj večino sredstev dobimo preko vstopnin, prodaje publikacij in strokovnega dela izven. Še ni dolgo tega, ko za naš muzej ni bilo vstopnine, ki tudi sedaj ni velika. Se pa moramo obnašati tržno, da bi obstali.
Naša naloga je ohranjanje dediščine, saj jo hranimo in skrbimo za njo.
Preden predmet dobi svoje mesto v muzejskem depoju so o njem nujno potrebni točni podatki, da se ta obdela. Gre za zahteven proces, preden dobi svoje mesto v depoju. Tudi prostora za shranjevanje je vedno premalo. Trenutno imajo v Trbovljah shranjene zbirke na lokaciji muzeja, , v prizidku, v Delavskem domu in stavbi, kjer je knjižnica.
Že v oktobru so pripravili program za naslednje leto. “Ko bo potrjen (upam, da kmalu) dobimo odločbo in sredstva za naslednje leto. Težava je v tem, da se tekom leta menjajo cene in se včasih le z velikimi napori vse načrtovano realizira.”
V naslednjem letu, pa tudi kasneje želijo muzej odpreti navzven, za vse generacije in tudi izven lokalne skupnosti, pove direktorica: “Želimo biti prepoznavni.” Zato je potreben tudi angažma na področju turizma.
Vesnina velika želja je, da bi postalo Zasavje vozlišče, kjer bi se izobraževalo za prihodnost, kamor bi prihajali predavatelji iz celega sveta. S takšnimi idejami se tudi redno prijavljajo na evropske razpise, da bi pridobili čim več sredstev za nove projekte.
To pa še ni vse …
»Leto 2024 bo leto obletnic, predvsem v prvi polovici leta. Ob stoletnici ORJUNE pripravljamo strokovni zbornik, obeležili bomo 90 let od gladovne stavke rudarjev v Hrastniku in deset let od zadnje stavke.
V drugi polovici leta bo pri nas gostovala razstava ob 40- letnici OI v Sarajevu, ki bo zagotovo malo nostalgična. Z njo želimo odpreti vrata obiskovalcem, ki so po drugi svetovni vojni prišli k nam iz vseh republik bivše Jugoslavije. O teh selitvah žal ni podatkov, ničesar. Želimo si, da bi tudi oni zahajali v muzej in to ne le ob otvoritvah.
Naj omenim, da je bila 4. decembra nagrajena Odjuga, potujoča razstava, ki je nastala v okviru projekta Identiteta na prepihu, ki ga sofinancira Evropska unija. Projekt Identiteta na prepihu (Identitiy on Line I-ON) je potekal pod okriljem Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in je prejel nagrado za promoviranje vsakoletne izbrane Icomove teme. Tudi mi bomo iskali priložnost, da se vključimo, tema je aktualna.«
Pa še ena zanimivost. Naslednje leto bodo potekale Poletne OI v Parizu istočasno pa bo 100 let, ko je Leon Štukelj osvojil zlato medaljo. Z njim je bil tudi odličen gimnastik Trboveljčan Stane Hlastan, ki je pristal na četrtem mestu. In v njegovo čast bodo v ZMT pripravili razstavo.
