Uživali smo ob pogledu na neokrnjeno naravo in prelepe barve, ki so kot slike hitele mimo nas, ko smo se vozili mimo manjših zaselkov. Cilj so bile Šmarješke toplice, ki so znane tudi po znamenitem lesenem bazenu, zgrajenem nad vrelcem termalne vode, ki ga obkrožajo ga številne sprehajalne poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste 90 različnih drevesnih in grmovnih vrst in živi več vrst ptic. Vse to in še več nam je ob sprejemu in pozdravu povedala prijazna predstavnica term.
Mi pa smo se zaradi zaščite pred soncem in morebitnim dežjem rajši odpravili v notranji kompleks bazenov, ki so povezani z zunanjim bazenom in tako nudijo sproščanje in plavanje po želji posameznika. Kot vedno smo se z užitkom predajali zdravilni terapiji in tudi pridno telovadili s terapevtom. Gostitelji so nas prijetno presenetili s hitro postrežbo kosila, ki je bilo posebno zaradi okusne kremne koruzne juhe in zanimivega solatnega bifeja.
Ob vračanju domov pa smo obiskali še mlinarja in se oskrbeli s sveže mleto ajdovo, koruzno in pirino moko ter koruznim zdrobom. Seveda ni šlo brez mlinarjevega povabila v vinsko klet na pokušino dobre kapljice. Na poti domov je med kramljanjem odmeval smeh in se slišalo petje, kar je potrditev lepo preživetega dne. Ne pozabite – 7. julija gremo v Strunjan.
Jerica Laznik
