Sredi poletja je po obdobju brezvladja na odločilno pozicijo Zdravstvenega doma Hrastnik prišel zdravnik, pulmolog – Sebastjan Ašenberger. Človek, ki verjame v slovenski javni zdravstveni sistem, saj je ta, po njegovem, preprečil najhujšo tragedijo v času covida. »Sam sem delal na covid oddelku v celjski bolnišnici in niti en pacient, ki bi rabil ventilator, ni ostal brez,« podpre svoje mnenje.
»Poskrbeti moramo, da bodo tudi starejši, ljudje, ki so celo življenje delali tukaj, imeli dobrega zdravnika dovolj blizu.«
Človek, ki se zaveda, da bo bitka za nove zdravnike v Hrastniku – pomanjkanje le teh je rak rana slovenskega zdravstva – težka in dolgotrajna. Človek, ki se iz dneva v dan uči transformacije med zdravnikom in direktorjem. Ni še čisto tam, prizna. Gre pa s polno paro v managerske vode.
Ašenberger Zasavje dobro pozna preko stroke. Zadnja tri leta je nosilec pulmološke dejavnosti v Zasavju, z ambulanto v Zagorju. Delno je bil zaposlen tudi v Litiji. S prevzemom krmila hrastniškega zdravstvenega doma je zmanjšal svoja zdravniška opravila in se posvetil managerskim dolžnostim.
Želi pripeljati pulmološko ambulanto v Hrastnik
Pulmološko ambulanto bi zdaj rad pripeljal v Hrastnik in tako obogatil program te zdravstvene ustanove. Najtežje pa bo, tako kot v večini domov v Sloveniji, zapolniti vse ambulante družinske medicine. Direktorjev cilj je jasen: »Vsak Hrastničan mora imeti dostop in možnost za svojega zdravnika v domači občini.« Poleg tega pa, kot še doda, mora biti velik poudarek tudi na preventivi in ne le kurativi. »Oboje se mora izvajati v 100 odstotkih.«
Zdravnik, ki je tudi politični aktivist, najbolj naklonjen Levici, je na področju zdravstvenega sistema aktiven že dalj časa – več let je bil član sveta zavoda SB Celje, deloval je tudi kot regijski poslanec v zdravniški zbornici, še vedno pa je tudi član sveta na kliniki Golnik. »Ko sem videl, kako pomemben je javni sistem, ki ga na trenutke marsikdo omalovažuje, sem pričel z delom tudi na projektu NIJZ,« še poudari svojo naklonjenost sistemu javnega zdravstva naš sogovornik.
Zagreto zagovarja javni zdravstveni sistem, nasprotuje pa plačevanju dodatnega zdravstvenega zavarovanja
Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je bil precej dejaven na področju ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kar še vedno zagovarja.
Kako pa se je znašel v Hrastniku? V vseh prej omenjenih funkcijah, je spoznal veliko strokovnjakov zdravstvenega področja, med njimi tudi Trboveljčana Sama Fakina – nekdanjega ministra, dolgoletnega direktorja ZZZS-ja. Ta ga je usmeril v Hrastnik in, ker mu hrastniški direktor resnično zaupa, je danes tam, kjer je. Seveda pa je pomembno pretehtal tudi odnos ustanovitelja do sistema javnega zdravstva, nam zaupa.
O dolgoročni viziji se direktor še ni želel pogovarjati. Premalo časa je na tem mestu, nam je dejal. Kot prvi poudarek je jasno povedal, da so nastavki za delo ustanove dobri in tople vode ne bo odkrival. »Ustanova je v dobrem stanju in vizija je dobro dodelana,« prvotno kar bo treba reševati so zdravniki. »Naši problemi so, da je prišlo do preturbacije na nivoju iskanja družinskih zdravnikov in potegnili smo kratko. Več jih je odšlo, kot prišlo.«
Trenutno ima Hrastnik 3 ambulante družinske medicine, kar je matematično gledano dovolj. Dve ambulanti sta koncesionarski, trenutno prihaja še en zdravnik, v tem mesecu pa je sodelovanje z ZD Hrastnik pričel še četrti družinski zdravnik za 20%. »Poskrbeti moramo, da bodo tudi starejši, ljudje, ki so celo življenje delali tukaj, imeli dobrega zdravnika dovolj blizu.«
Ker je odhoda pacientov iz ZD Hrastnik v druge ustanove malo, si novopečeni direktor to razlaga z zaupanjem v ustanovo. Tako se bo še bolj trudil to zaupanje občanov upravičiti.
