Obiskali smo Tockija, nekdanjega knapa, kmeta, zvezdo Kmetije, neposrednega, zabavnega in delavnega Trboveljčana, ki je postal vzor mnogim gledalcem. Da je res iznajdljiv in pridnih rok, smo se prepričali tudi sami, ko nam je en, dva, tri napolnil izpraznjeno gumo na avtu. Hvala, Tocki!
Kako je zdaj, ko ste spet doma?
Doma je najbolj luštno, enkratno je. Doma sem že dober mesec. Ko kam pridem, se otroci še vedno želijo slikati z mano. V gostilni Matko v Čečah so mi priredili lep sprejem, prišlo je več kot 200 ljudi. 26. decembra bomo imeli tudi šotor in praznovali zaključek. Povabil sem tudi vse iz Kmetije.
Kako je bilo na Kmetiji?
To je bila velika življenjska izkušnja. Imeli nismo nič, ne telefona, ne radia, videli smo dva avtomobila in traktor, vsake toliko smo kaj dobili. Če nisi dovolj psihično močan, imaš probleme. Sem pa že na začetku imel načrt, a ga nisem nikomur zaupal. Fakitu sem na koncu povedal, da mi je uspelo, kar sem načrtoval. Že drugi teden Kmetije, ko je bil on pri bogatih, jaz pa pri revnih, sem mu dal roko in rekel, da se bova srečala v finalu.
Zame je bila to velika življenjska izkušnja. Ponovil je pa ne bi več.
Očitali so vam nespoštljiv odnos do žensk.
Nimam kaj jamrati, kar sem rekel, sem rekel, ne popravljam nič. Res sem imel nekaj izpadov proti ženskam, a so si Dominika, Jacqueline in Barbara Imperl to tudi zaslužile. Svojih besed ne vzamem nazaj. Nisem pa proti Maruši ali Aniti. Saška me je vprašala, zakaj ne pohvalim žensk. Hvalo si morajo zaslužiti, sem ji odgovoril. Imeli smo nalogo, vozili smo pesek, krave so mukale, rekel sem Jacqueline, naj jim da piti, pa je rekla, da jim je dala piti pred tremi dnevi. A ona je bila vsak dan za mizo, vsak dan je jedla in pila in sama si je lahko vzela, žival si pa ne more. Najprej živali, potem ostali, pravim jaz. Naj si misli vsak, kar si hoče.
Bi to izkušnjo še kdaj ponovili?
Nikoli več ne bi šel na podobno izkušnjo. Priporočam pa vsem, da naj se prijavijo, da vidijo, kako je. Gledalci so videli uro na dan našega življenja, jaz pa sem bil tam 24 ur na dan, vsak dan. Težko je zdržati na kupu z istimi ljudmi 3 mesece. Doma imaš vedno kaj za početi, vsak dan drugo delo, ne gledaš neprestano istih obrazov. Ni denarja, da bi se še kdaj prijavil na kaj podobnega.
Kaj ste najbolj pogrešali?
Najbolj za malo se mi je zdelo, da 5 tednov nisem videl kruha, nekateri ga pa mečejo v smeti. Mi ga nismo imeli, pa fejst smo morali delati, in če si lačen, je težko delati. Najbolj sem pogrešal kruh, kot bi otroku dal sladoled, tako sem se ga razveselil. 14 dni smo imeli krizo, jedli smo koruzo, ki je še kure in gosi niso hotele jesti, mi smo jo pa morali, tri dni smo jo jedli, bila je spolzka, sluzasta.
Kot bi otroku dal sladoled, tako sem se razveselil kruha.
Kaj bi spremenili?
Kmetijo bi naredil drugače, razdelil bi jo na dva dela. Ženske bi se pokazale pri svojih opravilih, moški pa pri svojih nalogah, ne da se eden na drugega naslanjajo. Pri nas ženske niso fizično delale. Hudo jim je bilo, če so morale pomiti posodo. Povedal sem jim, da naj jo pomijejo s pepelom, pa za to niso še nikoli slišale. Tega sem se naučil od starejših žensk. Vedno sem bil firbčen, še zdaj se ustavim, pogledam, vprašam, kako je kaj narejeno. Vedno prav pride, če se kaj novega naučiš.
So mladi razvajeni?
Imeli smo mleko, krompir, moko, jajca in če iz tega ne znaš nič narediti, potem ti ni pomoči. Vprašal sem jih, če znajo narediti krompirjev funšterc, pa za njega nihče ni slišal. Lahko jim enkrat pokažem, ne bom pa delal namesto njih, imel sem dovolj svojega dela. Če pa spiš do 9. zjutraj,…Mladi so razvajeni. Barbara Imperl, ki je bila vmes že doma, nato je prišla nazaj, je imela izpade, ko ji ni bila všeč voda. Bila je kalna, a pitna, grozila je, da jih bo tožila. Toda saj je vedela, da ni prišla v hotel s petimi zvezdicami.
Otroke je treba imeti zgodaj, da imaš na stara leta mir.
Vaši otroci niso razvajeni?
Imam dva pridna sinova, stara sta 32 in 27 let, oba živita na kmetiji. Vsi smo jedli iz iste posode, zato smo vsi morali delati. Otroke je treba imeti zgodaj, da imaš na stara leta mir. Ne da otroka pripelješ v vrtec, pa ti pravijo, če je to tvoj vnuk. Imam 10 mesecev starega vnuka, zelo sem ga pogrešal. Star je bil 6 mesecev, ko sem šel na kmetijo, tako da je vmes že kar malo pozabil name, a zdaj je spet kot ponavadi.
Kaj boste počeli zdaj?
Ta teden imam še obveznosti, žena praznuje 50-letnico, čeprav ni hotela, a se spodobi. V soboto grem k Nikotu, tudi njemu so pripravili sprejem. Drugače je pa vedno kaj za delati, imam 2 konja, 5 govedi, pse, mačke. Čakam, kdaj mi pripeljejo kravo Roziko iz Kmetije. Sicer sem v penziji že dolga leta, a delo se vedno najde, rad priskočim na pomoč sinovoma in sosedom.
Saj res, zakaj vas kličejo Tocki?
Že očeta so klicali Tocki, zdaj mene in tudi moja dva sinova. To je partizansko ime, ne vem zakaj in od kod, a prijelo se me je. Ljudje me poznajo kot Tockija in ne kot Francija Vozlja. Meni je pa vseeno.
