Mini intervju: Kdaj dr. Uroš Ocepek in kdaj dr. Uki?

Moj največji dosežek je, da sem lahko mentor najmlajšim nagrajenim slovenskim inovatorjem. Hkrati pa, da me tuje države kontaktirajo za sodelovanje in me vabijo na konference s področja izobraževanja ter tehnologije.

Moj povprečen dan je, da se zgodaj zbudim in sem nekaj minut čez 6.00 že v službi. Si v miru naredim topel čaj, pregledam elektronsko pošto, včasih natisnem pisna ocenjevanja znanja in se pripravim na prvo šolsko uro ob 7.00. Potem imam pouk. Po pouku so pogosto še kakšni sestanki, seminarji, intervjuji, proti večeru pa si privoščim kakšno dobro knjigo in zgodaj zaspim.

Moji glavni okupaciji sta spoznavanja sodobnih pristopov poučevanja matematike in delo na 4 inovacijah, ki bodo res odštekane in bodo marsikoga presenetile.

Če gledam matematično, potem največ ur namenim spanju. Sicer pa zagotovo so moje misli povezane s poklicem učitelja in tudi s skrbjo za lastno počutje ter zdravje.

Potrudim se, da v vsako stvar dam največ sebe, kolikor je možno. Le tako si pristen in hkrati pustiš odtis.

Tukaj bi lahko naštel vse moje dijake, ker so to mlade osebnosti v nastajanju in jih je zanimivo opazovati, se pogovarjati ter včasih tudi svetovati.

Če pa moram izbrati osebe, ki so poznane širši množici, pa bi izbral:
dr. Manco Košir

Svetlano Makarovič

dr. Sama Zvera

dr. Natašo Pirc Musar, predsednico države

Najpomembnejše je, da vsakodnevno zaspiš zdrav in miren – za oboje pa se je potrebno truditi čez cel dan.

Bil sem zelo miren, učljiv in zelo radoveden. Seveda pa sem bil pri športni vzgoji zelo neroden in pogosto sem komaj čakal, da mine.

Moji vzorniki so moji predniki, ker so kljub vsem težkim preizkušnjam in odrekanjem poskrbeli, da so njihove, včasih žal žalostne, odločitve pripomogle za boljši vsak dan njihovih potomcev.

Od nekdaj je moja najljubša barva modra. Če me postavite v trgovino z oblačili, bom takoj zagledal modre puloverje. Ko sem še živel doma, je mami, ko sem prinesel domov kakšen nov kos oblačila, ki je bil seveda moder, vedno rekla, če slučajno ne poznam drugih barv.

Da bi ostal radoveden, zdrav in predvsem, da bi živel v miru. Enako si želim za vse druge.

Zasavje je moj dom. Tukaj so moje korenine, ki segajo vse do 17. stoletja, kar sem tudi rodoslovno raziskal. Hkrati pa sem ponosen Zasavčan, ker se mi zdi, da imamo nek poseben žar, posebno karizmo in nam je mar za (skoraj da že iztrebljeno besedo) tovarištvo. Mislim, da še nosimo v sebi vrednote naših prednikov in znamo stopiti skupaj. In če omenjam preteklost, moram omeniti tudi prihodnost. Zdi se mi, da bom ostal v Zasavju.

Najljubši trenutek leta 2024 je zagotovo prejem naziva Zasavc leta 2023, nominacija za Delovo osebnost leta 2023, vsa priznanja, ki jih ni bilo malo, ter zmaga mojih učencev na Slovenija ima talent. Ker sem ljubitelj potovanj, ne smem pozabiti službeno potovanje na Islandijo in poletno tritedensko potovanje v Južno Korejo.

Če sem iskren, v zadnjem času se pogosto počutim sramotno, ko pridejo do mene ljudje in mi govorijo, kje smo se srečali in kaj smo se pogovarjali, ker ne vem, za kaj gre.

Kozarec je točno na polovici. Zase bi rekel, da sem realist, ki pa je pogosto tudi idealist in sanjač.

Zaenkrat je to dvotedensko potovanje na Japonsko.

Računalnik.

Dodatno razslojevanje družbe, ker te plačljive različice tovrstnih aplikacij in orodij naredijo konkurenčnega. Upam pa, da bomo še pravi čas zategnili ročno zavoro in uporabili orodja umetne inteligence za iskreno in pristno vsakodnevno pomoč ter izboljšanje življenjskih razmer. Sem idealist.

Zelo malo ljudi ve, da če ste v Zagorju in pogledate proti turnoma župnijske cerkve Sv. Peter in Pavel, vidite tudi moje delo. Namreč, ko se je cerkev obnavljala, sem pomagal zlatiti vseh 16 urinih kazalcev, obe čebulni krogli in oba križa. In tudi sedaj po več kot 20 letih je zlata barva dobro vidna. Tako da, ko pogledate cerkev, mi namenite kakšno dobro misel. Tudi, ko me več ne bo. 

Odličnih pozitivnih novic, ki bi Zasavje še dodatno povezalo.