Rešitev je v večji podjetnosti vseh, pravi Staša Baloh Plahutnik, direktorica območne zbornice Zasavje GZS, vodja Podjetniškega inkubatorja v RCR, ki bdi tudi nad projektom Podjetno v svet podjetništva.
Pokrovitelj rubrike INTERVJU:
Kako kaže zasavskemu gospodarstvu?
Če pogledamo uradne rezultate zadnjih let, potem ugotavljamo, da ima tisti del zasavskega gospodarstva, ki je konkurenčen, boljše poslovne rezultate, predvsem na račun največjih nosilcev gospodarstva, ki so pretežno izvozniki. Tudi v nekaterih hitro rastočih podjetjih, ki so vključena na svetovne trge, dosegajo nadpovprečne rezultate glede na panogo. Vsa naša nosilna podjetja več kot 90 odstotkov izvažajo na tuje trge. Ta del gospodarstva je zdrav in dosega zdrav razvoj. Ne moremo pa mimo dejstva, da je lani propadlo nekaj zasavskih podjetij, ki so zdaj v stečaju ali likvidaciji. Takšne strukture gospodarstva, kot je bila pred 20 ali 30 leti, ne bo več. Prehajamo v regijo s predelovalno industrijo, storitvami, z razvojem turizma, z novimi dejavnostmi in panogami.
»Vsa naša nosilna podjetja več kot 90 odstotkov izvažajo na tuje trge«
Obstoječa podjetja in industrija bodo še krepili svoj delež ob hkratnem spodbujanju podjetništva, ki ga moramo gledati iz dveh zornih kotov: so podjetniki, ki imajo globalni potencial in se takoj vključijo na globalne trge, to so visoko tehnološka in storitvena podjetja z visoko dodano vrednostjo. Drugi del so podjetniki, ki delujejo na lokalnem trgu ali se povezujejo na lokalnem trgu. Spodbuja se še tretji vidik, to pa je socialno podjetništvo. Podjetništvo, ki v Zasavju pred 50 leti ni imelo tradicije, zdaj pridobiva na pomenu, in ključno je, da nove generacije podjetništvo zaznavajo kot svojo življenjsko karierno priložnost, da imajo ambicije po ustvarjanju delovnih mest. Na dolgi rok delajo tisti, ki so od začetka vključeni na globalni trg, ki so pogumni, ki denimo preverijo svojo idejo na Kickstarterju, ki imajo konkurenčen in inovativen produkt. Podjetja, ki delujejo na lokalnem trgu pa so bolj rizična, zasavski in slovenski trg je majhen, precej dejavnosti je hitro zasičenih, zato morajo podjetniki iskati tržne niše. Pomembno je povezovanje malih in velikih podjetij.
Kam bi se zasavska regija morala usmeriti?
Na področja, kjer imamo vire: kadrovske, naravne, infrastrukturne, ki so dediščina naših bivših dejavnosti. To so 3 E (elektrotehnika, elektronika, energetika), steklarstvo, kemična industrija in turizem ter dve dejavnosti, kjer še ni močnih novih nosilcev, imajo pa v Zasavju tradicijo, kadre in lokacije – to sta lesno predelovalna in kovinsko predelovalna industrija. Pomemben potencial predstavljajo bodoče sanirane površine RTH in obstoječi objekti ter lokacije, kjer se bodo ustvarili pogoji za nove dejavnosti in vlaganja, ki bodo zagotavljala tudi delovna mesta. Skupni imenovalec prihodnosti zasavskega gospodarstva je v izvozu. Imamo prostorski in kadrovski potencial. Ko bo narejen popis, kaj je na razpolago, bo treba v celovito, intenzivno promocijo lokacij in same regije. Ključen element vsake nove investicije so tudi kadri. Če ima neka industrija tradicijo, kot je na primer lesno predelovalna in kovinsko predelovalna industrija, kjer še obstajajo kadri, bi se ti lahko hitro ponovno vključili v dejavnosti.
»Od rudarja je težko pričakovati, da se bo kar čez noč usmeril v podjetništvo«
Časovna perspektiva pri prestrukturiranju regij, kot je naša, je zelo pomembna. Včasih smo zelo nestrpni, želimo si hitrih rezultatov, a izkušnje kažejo, da so rezultati prestrukturiranja dejansko vidni po 20 ali celo 40 letih. Imeli smo skupne projekte z nekaterimi prav tako bivšimi rudarskimi območji, s Porenjem, Šlezijo, Walesom. Najprej so sanirali bivše rudniške površine, začeli razvijati nove dejavnosti in hkrati spreminjati filozofijo ljudi. Rudarstvo, ki je imelo močan monopol v preteklosti, vpliva tudi na mentaliteto ljudi. Težko je od rudarja ali delavca v nekem velikem podjetju pričakovati, da se bo kar čez noč usmeril v podjetništvo, če mu to že ni bilo dano v zibelko. Sploh pa ni pričakovati, da bi generacija, ki je kopala premog, hkrati že razvijala podjetništvo in novo filozofijo.
Zasavčanov je čedalje manj, sploh mladi se izseljujejo.
Postajamo sodobno, tudi prebivalcem prijaznejše okolje, ki mlade družine spodbuja, da ostanejo v tem okolju, seveda pod pogojem, da so na voljo tudi delovna mesta. Imamo hitro rastoča podjetja, ki so začela kot ‘start-up’ podjetja, zdaj imajo že 50 zaposlenih in več. Če bomo ustvarili pogoje, projekte in ideje, bo Zasavje čez 10 let regija, v kateri bomo želeli živeti. Vzemimo za primer podjetje Dewesoft, delajo lahko iz Trbovelj, pa so globalno podjetje s podružnicami po vsem svetu. Če bo v Zasavju še več takih podjetij, ki ustvarjajo delovna mesta, bodo mladi ostajali v regiji.
»Zasavje je čez 10 let lahko regija, v kateri bomo želeli živeti«
Kako je z novopečenimi podjetniki v Zasavju, je v tem rešitev?
Rešitev Zasavja je v večji podjetnosti vseh, posebej mladih. Mladi dajejo impulze, imajo sveže poglede, a pomembna so tudi nosilna podjetja, ki zaposlujejo ljudi. Vse generacije niso zrasle s podjetništvom, tudi po duši niso vsi podjetniki, tudi ti morajo biti nekje zaposleni. Mladi vstopajo v podjetništvo z več posodobljenega znanja, so bolj prilagodljivi, sprejemajo spremembe, zato lahko rečemo, da je priložnost v mladih podjetnikih, v sodelovanju z obstoječimi in bodočimi globaliziranimi podjetji iz Zasavja. Na nas pa je, da od vrtca dalje spodbujamo njihovo kreativnost, inovativnost, podjetnost, kajti to je najboljša naložba za prihodnost Zasavja.
