Elektrike za letno porabo 700 gospodinjstev iz največje sončne elektrarne v Hrastniku

O največji fotovoltaiki v Sloveniji, ki naj bi bila prav v Hrastniku, smo pisali že pred več kot letom dni. Takrat smo ekskluzivno razkrili tri mogoče plane za nadaljevanje življenja na energetski lokaciji ob Savi. Ambiciozni plani za največjo slovensko sončno elektrarno, ki bo stala v Prepretnem v Hrastniku, naj bi se začeli s položitvijo temeljnega kamna v začetku julija in pričetkom gradnje konec poletja. Prve kilovatne ure naj bi v omrežje stekle še pred letošnjo zimo.

»Prvi korak, s katerim napovedujemo pričetek del, bo položitev temeljnega kamna,« nam je zaupal direktor HSE EDT Ervin Renko.  Najvišji predstavniki HSE bodo skupaj z županom Markom Funklom in ministri položil temeljni kamen prav na hrastniški občinski praznik 3. julija letos.

Prostor je pripravljen, izvemo, prostorski načrti Hrastnika, ki dopuščajo tovrstno izrabo prostora pa so bili urejeni že leta 2018. Elektrarna je dala tudi pobudo za širitev na trboveljsko stran Retja, kjer pa naj bi v naslednji fazi še razširili sončno elektrarno.

Še vedno prostor za kmetijstvo in rekreacijo

Investicija, ki jo bo financirala družba HSE, bo zavzela slabe 4 hektarje zaprte deponije, kar pa ne pomeni, da bodo popolnoma zaprli vrata za kmetijsko izrabo površin, pojasni Renko. Kmetje, ki na tem območju kosijo ali pasejo, bodo še vedno lahko uporabljali zemljišča, saj bodo sončni moduli od tal dvignjeni slab meter, končna višina fotovoltaičnih modulov pa bo okoli 2 metra. Vse pa je seveda odvisno od dogovorov.

6900 fotonapetostnih modulov, kolikor jih bodo v prvi fazi v Retju postavili, bo ograjenih, z njihovo postavitvijo pa bo še vedno omogočen prehod pohodnikom in sprehajalcem po območju in sicer okrog ograje, nam zagotovi Renko. Tudi konjeniki, ki so našli svoj dom v Retju, bodo še vedno dobrodošli in niti v drugi fazi povečanja sončne elektrarne, ne bodo posegali v njihovo dejavnost.

Z veliko sončno energetsko pridobitvijo naj bi v omrežje oddali 3.300 megavatnih ur elektrike, vsa proizvedena količina bo vsa šla izključno v distribucijsko omrežje. Natančneje v RTP postajo v Hrastniku, kjer se vzporedno izvaja ustrezen kablovod. Za občutek – hrastniška sončna elektrarna bo proizvedla toliko elektrike, kot jo v enem letu v povprečju porabi 700 gospodinjstev.

Renko: »Prepričan sem, da gre za dobro izrabo degradiranih površin, kjer veliko drugih možnosti za razvoj ni«

Kot nam še pojasni trboveljski direktor, je bistvo elektrarne izključno maksimiziranje proizvodnje električne energije, ki bo v celoti namenjena distribucijskemu omrežju. Možnost je, da bi v naslednji fazi – torej po širitvi razmišljali tudi o hranilnikih energije, a o tem je še prerano govoriti. »Prepričan sem, da gre za dobro izrabo degradiranih površin, kjer veliko drugih možnosti za razvoj ni,« zaključi naš sogovornik.

Trije ambiciozni plani za ohranitev trboveljske energetike