V Zagorju radi berejo. Ne glede na vreme in ne glede na letni čas. Tamkajšnja skupina, formirana v bralni krožek, pod vodstvom notarke Staše Lepej sodi med redne knjigoljubce.
Berejo in se družijo
Strastni ljubitelji knjig se redno srečujejo, približno enkrat mesečno v prostorih zagorske knjižnice. O prebranih knjigah predebatirajo, si priporočajo ali tudi odsvetujejo posamezno čtivo. »Poleg srečanj na debatnih večerih hodimo tudi na različne izlete, predvsem po Sloveniji. Obiskujemo različne razstave, prireditve, knjižnice, literarne večere, rojstne kraje posameznih avtorjev in podobno,« pravi Lepejeva. Poleg debate o čtivu beseda teče tudi o drugih stvareh, ki niso nujno ali vedno povezane z branjem in knjigami. Ampak to je pravzaprav bistvo druženja, poudarijo v en glas.
Skupaj polnoletni
Pisalo se je leto 2001, natančneje 16. februar, ko se je zagorski bralni krožek uradno začel. Na prvo srečanje je prišlo 6 knjigoljubk. Zanimivo je, da je prva leta bralni klub nosil ime Mance Košir, ki je v tistem času širila idejo o organiziranem branju, debatah in podobno.
Glavna beseda v krožku pripada ženskam, moška člana sta v slabih dveh desetletjih bila le dva. Trenutno edini moški zastopnik v klubu je direktor knjižnice v Zagorju Matej Strgaršek.
Dekleta upajo, da se vendarle ojunači in se pridruži še kakšen moški predstavnik. Bralni krožek je odprt, več glav pa več ve. Prihodnje leto bodo praznovali polnoletnost. Tisto čisto pravo, saj bo krožek dopolnil 18 let. Po stažu je tako eden najdlje obstoječih in delujočih v Sloveniji, po mnenju nekaterih pa utegne biti celo tudi najstarejši. Vsa leta namreč deluje neprekinjeno.
Dobro čtivo je dobro čtivo in ne sprašuje po letih
Poleg članstva so se spreminjale tudi navade v krožku. Prva leta so člani določali knjige, ki jih bodo prebrali in o katerih so nato debatirali. Zadnja leta pa si vsak med njimi sam izbira avtorja, žanr in število knjig ter svoje vtise deli z ostalimi. V letošnjem letu članice krožka opazno posegajo tudi po mladinskih avtorjih. A dobro čtivo je dobro čtivo in ne sprašuje po letih.
Hortenzija v znak “bralnega prijateljstva”
Knjigoljubke pa imajo poleg knjig še eno skupno točko. Na vrtu ene svojih članic so posadile svojo rastlino. Hortenzijo, ki so jo poimenovale hortenzija bralnega krožka. Ta je ne le znak njihovega krožka in knjigoljubstva, ampak tudi prijateljstev, ki so se v dosedanjih letih spletla med njimi.
