“V marsikateri zagorski hiši še hranijo steklene izdelke in med nami še živijo potomci steklarjev. Prav bi bilo, da se temu obdobju zagorske zgodovine nameni ustrezen prostor za ohranjene eksponate in ostalo gradivo,” je na skoraj pozabljeno dediščino opozorila Anica Ule Maček, občinska svetnica.
Sredstva še letos
Občina načrtuje odkup prostorov v neposredni bližini rudarskega muzeja, je na zadnji seji odgovoril Matjaž Švagan, tja bi potem lahko umestili steklarsko dediščino. “Pričakujemo, da bomo sredstva za to področje še letos zagotovili iz partnerstva LAS,” je še dodal.
Prvi začetki zagorskega steklarstva segajo v daljno leto 1804. Razcvet je steklarska industrija doživela okrog leta 1880, ko je steklarna v Zagorju zaposlovala okrog 300 delavcev. V steklarni so izdelovali navadno, pol brušeno in brušeno zeleno ter rjavo steklo. Leta 1928 je zagorska steklarna dočakala svoj konec.
“Steklarstvo je umetnost“
Pravi mož-leksikon zagorske steklarske dediščine Helmut Maurer, Hrastničan po rodu, sicer pa ‘priženjen’ Zagorjan. Je eden tistih Zasavcev, ki si prizadeva, da steklarstvo ne bi potonilo v pozabo.
Steklarstvo je v Maurerjevo življenje vpeto že od nekdaj. Obiskoval je steklarsko šolo v Rogaški Slatini, nato tri leta služboval v hrastniški steklarni, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil na Institutu Jožefa Stefana. Zadnja tri leta se aktivno ukvarja z zbiranjem steklovine in ostalimi ostanki steklarske industrije. Vse skrbno fotografira in tako nastaja pravi katalog ostankov steklarske industrije v Zagorju. Kot pravi sam, ob svojem delu vedno znova spoznava, kako veliki umetniki so bili steklarji. Vendar Maurer meni, da je steklarstvo težko povsem ločiti od ostalih dejavnosti v Zasavju. “Veste, glažarji so namreč sobivali skupaj s knapi, steklarstvo in rudarstvo se močno prepletata” pravi.
