Zasavski poklici v desetletjih zbrani na način “od ust do ust”

“Kmet ima službo doma, dela je vedno dovolj, lahko traja od jutra do večera,” je povedala Ana Zakonjšek, katero je zaznamovalo delo na zemlji in z zemljo in je ena izmed nekaterih Zasavcev, ki lahko iz prve roke povedo, kako je (bilo) v srcu njihove “obrti” – tudi če v ozadju trdega dela ni bilo na papir postavljenega delovnega razmerja, kakršna poznamo danes.

Poklici so nekaj živega in spreminjajočega se in v razstavo, ki jo je pripravil Zasavski muzej Trbovlje ob 70-letnici, so vključeni tisti, ki izginjajo ali so celo že izginili (rudar, varilec v STT), tisti, ki so se nekoliko spremenili skozi čas (električar, mizar in delavec v TKI) ali celo postali deležni novega dojemanja (športnik, umetnik), orisani pa so tudi morda manj znani med ljudmi, novodobnejši, a vseeno z močnimi temelji iz preteklosti – novinar, raziskovalka androidne znanosti.

V Zasavskem muzeju Trbovlje je na ogled kar 17 prikazov poklicev, ki so zaznamovali revirje celotnega Zasavja. 

Ljudje zasavskega prostora postali sodelavci muzeja

“Vsi ti niso samo predmet preučevanja, pač pa so tudi naši sodelavci,” je povedal kustus Žiga Blaj, ki je popeljal po razstavi – tej vnašajo dinamiko tudi zanimivi razstavni eksponati, nekateri iz zasebnega lastništva, nekateri pa so ZMT-jeve, o čemer zgovorno pričajo inventarne številke poleg predmetov.

Eden izmed novodobnih razstavnih eksponatov je denimo reprezentančni dres kajaša Petra Kauzerja, na panoju pa je vidna tudi njegova srebrna kolajna, ki jo je osvojil v Riu leta 2016.

“Se jih je pa že nekaj odločilo, da bodo njihove osebne predmete podarili muzeju,” doda zgodovinar Blaj, ki pove, da je postavljavka razstave Mlakar Adamičeva sogovornike domače regije pridobila na osnovi poznanstev, z obvestili, od ust do ust. “Imela je dobre odnose z vsemi in na ta način se ljudje radi vračajo in sodelujejo z muzejem.”

Razstava je na ogled do začetka junija letos in vsebuje na samem začetku tudi pregled delovanja Zasavskega muzeja Trbovlje ter pregled izdaje publikacij, ki so v obdobju sedmih desetletij izšle, nato pa se osredotoči na sam osrednji del – na predstavitev poklicev, v splošni obliki in skozi oči posameznikov. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi obširna, prav tako tematsko obarvana publikacija Muzej smo vsi! – postavljavke razstave Jane Mlakar Adamič.

V muzejskem pregledu poklica novinarja tudi ZON.si

Del razstave, ki govori o novinarskem poročanju, se začne z dopisniki večjih nacionalnih časopisov. Niti na informiranje preko radijskih valov se v tem sklopu ni pozabilo (Radio Trbovlje, pozneje Radio Kum in sedaj Radio Aktual Kum), kot tudi ne na lokalne televizijske postaje TV Trbovlje, Elstik v Hrastniku ter edini danes še delujoč ETV. Orisan je tudi Zasavski tednik, danes Savus ter spletni portal ZON – Zasavske onlajn novice.

Z VR očali skozi rudarsko stanovanje in v dnevno sobo

Obiskovalci si lahko ogledajo tudi, kakšna je notranjost rudarskega stanovanja, ki so ga kot muzejsko zbirko opremili v stanovanjski koloniji “Njiva”. Ta je del etnološke poti Trboveljske rudarske kolonije.

Pravzaprav sta vidna pregleda dveh obdobij, eno preko stanovanja iz 20-ih let 20. stoletja in drugo iz 60-ih let 20. stoletja. “Ena stena in 40 let razlike je med enim in drugim stanovanjem,” pripomni kustos Žiga Blaj.

Vzpostavili muzejsko dnevno sobo

V njej obiskovalec lahko sede na zofo ali divan kot bi rekli nekoč in v udobju občutkov domačnosti prelista še katero izmed številnih različnih knjižnih izdaj, katerih rdeča nit pa je delo in življenje v Zasavju. Ali pa preprosto v družbi strokovnih delavcev muzeja ali še koga pokomentira vtise z razstave ter jih poveže z lastnimi izkušnjami ali pripovedovanji.

SORODNI ČLANKI:

Trboveljčanki ‘oskar’ na področju etnologije