Udeležence je uvodoma pozdravila Vojka Šergan, predsednica LAS Zasavje, in predstavila projekt Lesena doba, ki povezuje tri lokalne akcijske skupine – LAS Zasavje, LAS Srce Slovenije in LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Eden od namenov projekta je povezovanje podobno mislečih ter ozaveščanje o pomenu lesa in njegovih različnih možnostih uporabe.
Zbrane je nagovoril tudi idejni vodja projekta Jože Kos iz Mizarstva Kos, ki je poudaril pomen izmenjave znanja, izkušenj in idej ter iskanja novih načinov za boljši izkoristek lokalnega lesa. V svojem nagovoru je izpostavil tudi prednosti lesa v primerjavi z drugimi materiali ter spregovoril o vplivu stika z naravo in gozdom na človekovo počutje. Kot je poudaril, bi morali gozd in njegove blagodejne učinke še bolj vključevati v vsakdanje življenje.
Kuharski mojster Lojze Čop je v uvodu poudaril pomen lokalnih surovin in naravnih materialov, ki jih vključuje tudi v svojo gostinsko ponudbo. Pri tem posebno pozornost namenja lesu, ki ga uporablja pri različnih elementih svoje kulinarične ponudbe.
Udeležence so čakale različne delovne postaje z živili in recepti, na katerih so spoznavali, kako uporabiti gozdne dobrote v kulinariki. Med sestavinami so bili jurčki, kostanj, gozdni sadeži, smrekovi vršički, lipa in druge rastline. Posebno pozornost so namenili jurčkom, pri čemer so spoznali različne načine njihove priprave in shranjevanja. Med drugim so izvedeli, da jih pred zamrzovanjem ni priporočljivo blanširati, saj tako ohranijo več značilne arome in teksture. Po zamrznitvi jih je najbolje uporabiti brez predhodnega odtajanja. Zaradi izrazitega umami okusa pa so jurčki primerni tudi kot začimba. Lojze Čop posušene jurčke zmelje v prah in ga dodaja različnim jedem.
Iz različnih sestavin so udeleženci pripravili vrsto jedi, ki so gozd pripeljale na krožnik. Za predjed so pripravili jurčkov karpačo, jurčkovo pašteto in jelenov tatar, sledila je čemaževa juha, kostanjevi njoki z žajbljem in klobaso, široki rezanci s suhimi jurčki ter svinjska rolada z gobovim nadevom. Za sladek zaključek so pripravili kostanjevo kremo z gozdnimi sadeži. Les je bil na delavnici prisoten od priprave jedi do njihove postrežbe in okušanja. Lesena je bila tudi dekoracija prostora, s čimer je bil naravni material vključen v celotno podobo dogodka. Predjedi so bile postrežene na lesenih deskah, ki so nekoč služile kot del ograje, danes pa so dobile novo uporabo kot servirne podlage. Jurčkov karpačo je bil postrežen na lesenih servirnih krožnikih v obliki hruške, ki se je lepo povezala s sadnim značajem balzamičnega kisa, ki je dopolnil jed. Les je udeležence spremljal tudi pri okušanju, saj so jedi okušali z lesenimi žlicami.
Prav pri kulinariki se odpira veliko možnosti za uporabo lesa, ne le pri serviranju, temveč tudi pri pripravi, shranjevanju in pakiranju živil. Leseni predmeti lahko skozi čas dobivajo nove vloge, s premišljeno uporabo pa lahko njihovo življenjsko dobo še podaljšamo. Gozd nam tako ne ponuja le hrane, temveč tudi material, ki nas spremlja pri številnih vsakodnevnih opravilih. Pot lesa se zato ne konča v gozdu, ampak se lahko nadaljuje tudi v naših domovih in kuhinjah.
Delavnica v Podkumu je tako pokazala, kako lahko les v kulinariki dobi različne vloge in kako se njegova uporaba lahko prepleta z vsakdanjim življenjem. Takšni primeri spodbujajo k premišljeni uporabi naravnih materialov ter k prepoznavanju njihovih številnih možnosti. Les je material, ki ga je mogoče uporabljati na številne načine, zato je pomembno, da njegove prednosti bolje prepoznamo in ga tam, kjer je to smiselno, tudi pogosteje vključujemo v svoje vsakdanje življenje.
V gozdu po hrano, mir in zgodbe
V okviru projekta Lesena doba – Vračanje v srčiko smo se tokrat podali tja, kjer se naša zgodba o lesu pravzaprav začne – v gozd. Na Podkumu nas je skozi gozdno doživetje popeljala Jolanda Gobec, ljubiteljica narave, dreves in zeliščarstva.
Gozd smo spoznavali nekoliko drugače. Ne le kot prostor, kjer rastejo drevesa in nastaja les, temveč kot življenjski prostor, vir znanja, hrane, miru in navdiha. Pozornost smo namenili užitnim rastlinam in plodovom, predvsem pa drevesom in njihovemu pomenu. Udeleženci so lahko skozi različne aktivnosti začutili, kako tesno smo ljudje povezani z gozdom in naravnimi materiali, ki nas spremljajo že od nekdaj.
Pomemben del doživetja je bil namenjen tudi umiritvi in povezovanju s samim seboj. Z dihalnimi vajami, iskanjem svojega drevesa in trenutki tišine smo za nekaj časa odložili vsakodnevni vrvež ter prisluhnili gozdu. Jolanda je svoje pripovedovanje obogatila tudi z zgodbami o bajeslovnih gozdnih bitjih, ki jih doživlja kot varuhe prostora.
Da je bilo doživetje res nekaj posebnega, so s svojimi odzivi potrdili tudi udeleženci. Eden izmed njih je dan opisal kot »prijeten, sproščujoč, zanimiv in seveda tudi slasten – vsega dosti, tako za dušo kot za telo«. Ob tem je posebej izpostavil prijetno družbo, dobro vzdušje, lepo vreme, božajoče sončne žarke in milino gozda.
Prav to je tudi bistvo projekta Lesena doba – vračanje k naravi, lesu in znanju, ki je bilo nekoč samoumevni del našega vsakdana. Les ni zgolj material, iz katerega izdelujemo uporabne in lepe izdelke. Njegova zgodba se začne pri drevesu, gozdu in človeku, ki zna naravne vire spoštovati, razumeti in uporabiti na nov, ustvarjalen način.
Dan na Podkumu je tako ponudil nekaj več kot le sprehod po gozdu. Ponudil je doživetje lesa, narave in človeka – in spomnil, kako dragoceno je, da se znamo za trenutek ustaviti, pogledati okoli sebe in znova začutiti prostor, iz katerega prihajamo.
Udeleženci so domov odšli zadovoljni, sproščeni in polni novih vtisov, znanja ter lepih spominov. In morda tudi z nekoliko drugačnim pogledom na drevo, gozd in vse, kar nam narava ponuja.
