Medtem ko se v Trbovljah in Zagorju s sredstvi Sklada za pravični prehod pripravljajo in izvajajo razvojno naravnani projekti, vredni desetine milijonov evrov, je Hrastnik iz enega največjih razvojnih paketov v zgodovini Zasavja pridobil le okoli 2,2 milijona evrov. To ni več razprava o okusu, političnih simpatijah ali o tem, komu je všeč kakšen festival. To je vprašanje razvojne strategije občine in naše skupne prihodnosti.
Avtor članka je Lista za našo dolino
Lista za našo dolino je že pred štirimi leti jasno in glasno opozarjala, da je Občina Hrastnik z županom Markom Funklom na čelu popolnoma nepripravljena na daleč največjo investicijsko injekcijo za Zasavje. Pravični prehod Zasavja je namreč dolgoročni strateški program, s katerim želimo Zasavje preoblikovati iz tradicionalno premogovne v konkurenčno, visokotehnološko in nizkoogljično regijo, Evropa pa nam za to namenja kar 75 milijonov evrov, če pa k temu prištejemo še državni denar in dodatne pravice porabe pa se bo v Zasavje steklo več kot 85 milijonov evrov.
To ni denar za kozmetične popravke. To je denar za spremembo razvojne slike regije.
Hrastnik je žal zamudil priložnost, ki se ne bo več ponovila.
Kaj sploh je dobil Hrastnik?
Po uradnih podatkih je občina pridobila 600.000 evrov za Podjetniški inkubator Kompreshaus ter okoli 1,6 milijona evrov za ureditev že obstoječe Poslovne cone Rudnik. Skupaj je to približno 2,2 milijona evrov. Župan Funkl je oba projekta predstavil kot pomembna projekta prihodnjega razvoja Hrastnika.
Kompreshaus, ki je trenutno bolj prostor za kulturne prireditve, je stal 1,4 milijona evrov, občina pa se je prijavila projekt zgolj za 600 tisoč evrov, kar pomeni, da smo iz občinskega proračuna morali zagotoviti še več kot 800 tisoč evrov, torej 60% lastnih sredstev in to za projekt, za katerega bi ob bolj smotrnem načrtovanju lahko dobili vsa sredstva. Če namreč pogledamo razpis, ki je bil objavljen za sofinanciranje projektov izgradnje ekonomsko-poslovne infrastrukture (podjetniških inkubatorjev) v Zasavski in SAŠA regiji v okviru Sklada za pravični prehod, vidimo, da se s sredstvi tega javnega razpisa lahko financira do 100 % upravičenih stroškov projekta (nepovratna sredstva).
Trbovlje je prejelo 9,4 milijona evrov za ureditev Obrtno-industrijske cona Lakonca, kjer raste tudi Dewesoftovo futuristično Mesto akrobatov. V občino Trbovlje se beleži tudi nova HSE-jeva sončna elektrarna podprta s sredstvi sklada v višini 2,8 milijona. Absolutni zmagovalec pa je Zagorje, kjer je vzpostavljena prva znanstveno-raziskovalna organizacija v Zasavju, to je Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT) Kemijskega inštituta v vrednosti dobrih 32 milijonov evrov. 1,5 milijona € je Občina Zagorje prejela še za novo Ekonomsko poslovno cono Kisovec II. Tu pa je še razpis za “obogateno izvajanje kakovostnega in dostopnega učenja ter uvajanja krožnih vsebin” v višini 3 milijone evrov. Od tega bo šel milijon evrov samo za obnovo stavbe Partizan, ki stoji ob poslopju Občine Zagorje. Gre za projekt izobraževalnega stičišča »Preplet«, ki bo torej spet v Zagorju. Zagorjani se tako lahko veselijo skupaj 36,6 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod.
Produktivne naložbe
Več kot 26 milijonov od 75 milijonov evrov evropskega denarja je bilo razpisanih na zloglasnem Spiritovem razpisu za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko-Šaleški premogovni regiji. Informativni rezultati (pogodbe še niso podpisane) kažejo, da je bilo za Zasavsko premogovno regijo oddanih 21 vlog prijaviteljev, od katerih je bilo za sofinanciranje odobrenih 12 vlog. Odobrene so bile tri vloge velikih podjetij in devet vlog MSP.
Čeprav končni rezultati še niso znani, številke že kažejo, kako pomembno je bilo ustvariti okolje, ki podjetja spodbuja k novim investicijam v občini. Tudi pri tem razpisu bo namreč investicij podjetij v Hrastniku le za vzorec. Kaplja v morje v primerjavi s celotnim obsegom razpisanega denarja.
Medtem ko so drugi pripravljali razvojne projekte …
Vprašanje torej ni, ali je Kompreshaus dober ali slab projekt. Vprašanje je precej bolj preprosto: ali je Hrastnik pripravil dovolj ambiciozen in kakovosten razvojni portfelj projektov, da bi iz zgodovinske priložnosti počrpal bistveno več? Številke kažejo, da je odgovor očitno – ne.
Da bi obsežna sredstva lahko učinkovito počrpali, se seveda zahteva velike in zahtevne projekte, ki se morajo načrtovati in pripravljati mesece in celo leta vnaprej, za to pa so potrebne izkušnje, znanje in razvojno usmerjeni pogled občinskega vodstva. Medtem so se v Hrastniku župan Funkl in občinska uprava očitno raje ukvarjali s staro propadajočo Vilo de Seppi, ki nas bo v prihodnjih letih verjetno stala celo premoženje.
Župan je obljubljal milijon evrov sredstev za obnovo Vile de Seppi. Na razpisu niso bili uspešni, kljub vsem obljubam in dogovorom. In nasploh dejstvu, da so ravno zaradi tega milijona sploh kupili vilo in jo zaščitili kot lokalni spomenik. Občina je zato potem v rebalansu proračuna umaknila nepovratna sredstva, saj jih ni pridobila. Hkrati projekt ostaja v občinskih načrtih.
Ob obilici drugih investicij, ki so zelo nujne (ceste, stanovanja, … ), se je treba vprašati kako bomo šli v prenovo vile, ki je občane že sedaj veliko stala – občina je namreč v zameno za propadajoči objekt v industrijski coni na Steklarno prenesla več deset tisoč evrov vredna zazidljiva zemljišča v Hrastniku. Za to ter za osnovno dokumentacijo in gradbena dela, ki bodo zgolj zaustavila nadaljnje propadanje vile, pa smo iz proračuna že zapravili več kot 130 tisoč evrov.
Vila de Seppi je pomemben del hrastniške kulturne dediščine in njena zaščita sama po sebi ni sporna, vendar je Lista za našo dolino že pravočasno pred nakupom javno spraševala župana: Kako bo občina dolgoročno financirala njeno obnovo, vzdrževanje in uporabo?
In predvsem: Ali je bila to najboljša uporaba razvojne energije občine v času, ko je bilo treba iskati projekte za gospodarski preboj, nova delovna mesta, stanovanja za mlade in prihodnost mesta? To so legitimna vprašanja za vsako občinsko vodstvo.
Ne gre za festivale. Ne gre za to ali bomo dali malo več za kulturo ali za šport. Gre za veliko sliko. 85 milijonov evrov je bilo priložnost. Koliko jih je šlo mimo Hrastnika, kjer se prebivalstvo pospešeno zmanjšuje in stara? To je vprašanje, ki ga ni več mogoče pomesti pod preprogo.
Ali je za to odgovoren izključno župan Marko Funkl? To je politično vprašanje, o katerem bodo lahko presojali občani. Dejstvo pa je, da je župan skupaj z občinsko upravo v času njegovega vodenja občine odgovoren za politične prioritete, razvojno strategijo in pripravo občinskih projektov.
Ali si lahko Hrastnik privošči še en mandat brez jasne velike razvojne zgodbe?
Odgovor na to vprašanje ne bo v samopromociji, prireditvah ali lepih fotografijah. Odgovor bo v tem, ali bo Hrastnik mladim ponujal dovolj razlogov, da bodo tukaj želeli živeti, delati, si ustvariti družino in graditi svojo prihodnost – ali pa bodo svojo srečo še naprej iskali drugje.
Naš odgovor pa je jasen. Skrajni čas je za spremembe!
Prispevek je oglasno sporočilo Liste za našo dolino.
