Jože Groboljšek iz Litije je zadnja tri desetletja povezan z zavarovalništvom, v prostem času pa ga zanimajo avtomobili, dirkališča in predvsem varnost v prometu. Za sodelovanje pri organizaciji dogodka Varno na motorju je letos prejel županovo priznanje Občine Litija. Kot poudarja, priznanja ne razume kot nagrado posamezniku, ampak celotni ekipi, ki dogodek pripravlja. Zase preprosto pove, da je Litijan. V Litiji je preživel otroštvo, njegova družina pa danes živi na Zgornjem Logu.
Dogodek, ki se je začel s skupno idejo
Prometna varnost Groboljška zanima že dolgo, močno pa je povezan tudi z avtomobilskim in motociklističnim svetom. Je trener varne vožnje z nacionalno licenco.
Najbolj prepoznaven je po sodelovanju pri dogodku Varno na motorju v Litiji. Začetki dogodka so povezani s policijo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Litija, Groboljšek pa se je sčasoma vključil v njegovo vsebinsko in organizacijsko nadgradnjo.
Dogodek se pripravlja več mesecev. Poteka maja, prve priprave pa začnejo že decembra ali januarja, nam pove. Njegovo jedro ostaja praktični trening varne vožnje za motoriste, ki poteka v majhnih skupinah. Udeleženci preizkušajo svoje znanje v vodenju motornega kolesa v progresivnem slalomu, ustavljanju na točko pri različnih hitrostih ter izogibu ovire z zaviranjem in brez zaviranja. Na ta način simulirajo situacije, ki se jim lahko pripetijo v vsakodnevni vožnji.
»Ni pomembno, ali je nekdo začetnik ali pa pravi, da je na motorju že 50 let. Vsi delamo napake,« pravi Groboljšek.
Program so skozi leta razširili s simulatorji, predstavitvami varnostne opreme, prikazi dela policistov, gasilcev in reševalcev ter vsebinami za družine in otroke. Groboljšek pri tem opozarja, da Varno na motorju ni motošportna prireditev. »To je preventivna aktivnost. Želimo izobraževati vse udeležence, ne glede na to, ali so na motorju, skiroju, kolesu ali peš.«
Priznanje presenetilo tudi njega
Za vloženi trud pri pripravi dogodka je Groboljšek prejel županovo priznanje Občine Litija. Kot pravi, ga je odločitev nekoliko presenetila, obenem pa jo razume kot potrditev, da je bil opažen namen, zaradi katerega dogodek pripravljajo.
Tri stvari, ki jih na cesti največkrat pozabimo
Ko govori o prometu, se Groboljšek vedno vrača k trem besedam: strpnost, sobivanje in varnostna razdalja. Meni, da težav na cestah ne moremo rešiti samo z novimi cestami, kaznimi ali prometnimi znaki. Del odgovornosti mora prevzeti vsak udeleženec v prometu.
»Varnostna razdalja ni prostor pred nami, ki smo ga izgubili. To je čas, ki ga potrebujemo, da se odzovemo, če se pojavi nevarnost.«
Podobno razmišlja o prednosti v prometu. Če ima pešec prednost na prehodu, to še ne pomeni, da ga je voznik zagotovo opazil. Voznika lahko zaslepijo sonce ali luči, lahko dežuje, njegovo pozornost pa lahko zmoti tudi telefon. To voznika ne opravičuje, vendar mora po Groboljškovem mnenju tudi pešec najprej poskrbeti, da bo cesto varno prečkal. »Drug drugega moramo čuvati. Ni pomembno samo, kdo ima prednost. Če se zgodi nesreča, nam ta prednost ne pomaga veliko.«
Groboljšek prav nič ne zadržuje kritičnih besed do nestrpnosti na cesti med Litijo in Ljubljano ter na zasavskih cestah. Že res, da številne niso v najboljšem stanju, vendar dodaja, da nove ceste same po sebi ne morejo spremeniti načina vožnje. »Najprej moramo nekaj narediti pri sebi. Umiriti moramo vožnjo in izboljšati strpnost. Če bomo zaradi tega na cilj prišli pet minut pozneje, ne bomo ničesar izgubili.«
Dirkališče ni cesta
Groboljškov največji hobi je v zadnjih letih postal avtošport. Obiskuje dirkališča in tako imenovane track day dogodke, sodeluje pa tudi z ekipo v reliju. Vozil je na dirkališčih, kot so Mugello, Nordschleife in Red Bull Ring, vendar ob tem poudarja, da dirkališče in javna cesta nimata skoraj ničesar skupnega.
Na dirkališču so vozniki pogosto pod nadzorom inštruktorjev ali trenerjev, natačno poznajo smer vožnje in nimajo nasproti vozečega prometa. Tudi tam lahko pride do nesreče, a je okolje namenjeno učenju, tekmovanju ter preizkušanju vozila in voznika. »Kar počnemo na dirkališču, ne sodi na cesto. To sta dve popolnoma različni stvari.«
Začetnikom svetuje, naj se prve vožnje na dirkališču lotijo s trenerjem in običajnim športnim avtomobilom. Hitrost sama po sebi ni cilj. Pomembneje je razumeti vozilo, pravilno sedeti, uporabljati volan in vedeti, kako se avto odzove v kritičnem trenutku.
Na prvem mestu ostaja družina
Ob službi, dogodku Varno na motorju in hobijih Groboljšek največ pozornosti namenja družini. Je mož in oče dveh hčera, pri čemer je mlajša s posebnimi potrebami. Družinsko življenje so temu nekoliko prilagodili, vendar o tem ne govori kot o bremenu. »Določene omejitve imamo, vendar jih niti ne dojemamo kot omejitve. Takšno življenje nam je dalo nove poglede in drugačno razumevanje nekaterih stvari.«
Za prihodnost nima velikih načrtov. Želi ohraniti ritem, v katerem lahko usklajuje službo, družino in dejavnosti, ki ga zanimajo. Pri prometni varnosti bi si želel predvsem več možnosti za praktična usposabljanja.
»Najhitrejši ni vedno prvi. Najprej moraš priti do cilja,« je misel, s katero je Groboljšek sklenil pogovor. In prav ta najbolje povzema tudi njegov pogled na vožnjo: hitrost je lahko zanimiva na dirkališču, na cesti pa je pomembneje, da domov pridemo varno.
