“Tokrat so vsi zasavski župani, poslanci in Regionalna razvojna agencija Zasavje delovali usklajeno,” je povedal Marko Funkl, predsednik Razvojnega sveta zasavske regije in župan občine Hrastnik. Državnemu zboru so predlagali spremembo zakona in z njo tudi uspeli. Poslanci so soglasno potrdili novelo Zakona o skladnem regionalnem razvoju in v njem priznali poseben status regijam pod 75 odstotno povprečno razvitostjo Evropske unije, ki se meri z bruto domačim proizvodom na prebivalca (BDP).
Manj razvito, a po novem s prednostjo
Med takšne spada tudi Zasavje, ki se po podatkih RRA Zasavje sooča z izrazitim razvojnim zaostankom. Dosega le dobrih 54 odstotkov slovenskega oziroma približno 50 odstotkov evropskega povprečja razvitosti. “Takšno stanje regijo uvršča med razvojno ogrožena območja v državi, kar z vidika skladnega regionalnega razvoja ni sprejemljivo,” so pojasnili pri RRA. Pri tem veliko vlogo igra že nekaj let trajajoče prestrukturiranje gospodarstva, katerega posledice v agenciji naštejejo odseljevanje in staranje prebivalstva. “Imeli smo tudi omejene razvojne priložnosti, na katere regionalna razvojna politika doslej ni ustrezno odgovorila.”
Kot nam je pojasnil Funkl, je to prej pomenilo, da je Zasavje v razpisih za državna finančna sredstva kandidiralo ob boku z regijami, ki so obmejne in zato veljale za problemska območja. Kot takšna so na razpisih dobila dodatne točke, ki jih Zasavje ni bilo deležno. “Tako smo imeli v boju za sredstva že takoj na začetku manj možnosti.” Ravno to se je na pobudo Zasavja zdaj v zakonu spremenilo. Po novem kot problemska območja veljajo tudi regije, ki ne dosegajo 75 odstotkov evropske povprečne razvitosti. “Tako bomo lažje uspeli na nekaterih razpisih. Finančno se ta sprememba trenutno ne pozna, je pa zelo pomembna na dolgi rok.” Poleg zasavske regije v problemska območja po novem kriteriju spada le še pomurska.
Kot so poudarili na RRA Zasavje, je regija s spremembo zakona dobila priznanje resnosti svojega trenutnega položaja in hkrati priložnost, da ob ustrezni podpori sama oblikuje svojo razvojno pot. En del je namreč zakon, ki spodbuja enakomeren razvoj vseh regij, drugi del pa priprava razvojnih projektov občin in organizacij, ki delujejo na različnih področjih, in tudi odločitev, da za uresničitev kandidirajo na razpisih za črpanje državnih in evropskih sredstev.
