Skoraj 10 let je že odkar je velik plaz v Hrastniku prekinil dovod tekoče vode za cel vzhodni del. 100 kubikov zemlje in kamenja je ogrožalo stanovanjske hiše ter uničilo vodovodno povezavo črpališča Jepihovec in povzročilo izpad vode za kar dalj časa. “Do mesta nesreče sprva sploh nismo mogli priti, na območje smo se lahko prebili šele s težko mehanizacijo,” je povedal Tomaž Sihur, ki je kot poveljnik takrat aktiviral civilno zaščito. To je eden izmed dogodkov, ki mu je pošteno ostal v spominu, saj je intervencija trajala skoraj dva dni. “Najprej smo mogli do lokacije priti, šele nato smo lahko sistem za silo vzpostavili – sama sanacija pa je bila zelo dolgotrajna, pomagala je tudi država.” Kako so nesrečo doživljali tamkajšnji prebivalci smo s fotografijami prizadetega območja objavili TUKAJ (“Kaj takšnega nihče ne pomni”).
Najbolj pogosto so aktivirani ob naravnih nesrečah
Tomaž Sihur, poveljnik civilne zaščite
Za prve intervencije je takrat poskrbel štab civilne zaščite. Ta se aktivira pri vseh naravnih nesrečah in drugih dogodkih, kjer je potrebna intervencija. “Najbolj pogoste naravne nesreče v Hrastniku so plazovi in poplave, ko aktiviramo gasilce in tudi tehnične ekipe za pomoč na terenu, kjer sodelujemo s komunalo in lokalnim gradbenim podjetjem.” Poveljnik ima za pomoč na voljo ekipo štaba civilne zaščite, ki jo sestavljajo strokovnjaki za posamezna področja – glede na vrsto nesreče pa se odloči za aktiviranje primerne enote. V Hrastniku so to poleg gasilcev še enota za prvo pomoč, tehnično reševanje, za radiološko, kemično in biološko dekontaminacijo ter službe za podporo in delovanje na evakuacijskih mestih v slučaju izbruha klora v TKI Hrastnik. “Reševalna enota klor iz naše občine je celo edina v Sloveniji in deluje na področju celotne države.”
Intervencija v TKI Hrastnik – sodelovalo je več kot 150 ljudi
Proti koncu lanskega leta so pripadniki civilne zaščite v kemični tovarni izvedli vajo, ki je navdušila Sihurja. “Res je bilo fascinantno, koliko ljudi je sodelovalo. V vajo se je vključila celo trboveljska bolnišnica. Na koncu je sodelovalo več kot 150 ljudi, ki bi bili v primeru nesreče vključeni tudi v pravo intervencijo.” Vaja, katere namen je bilo najti in odpraviti morebitne pomanjkljivosti pri reševanju, je bila ocenjena kot odlična. Več o njej pa v prispevku TUKAJ.
Ko načrta za reševanje ni …
Intervencije so ob različnih nesrečah določene po vnaprej pripravljenih načrtih. “Vemo, kaj je naloga posamezne ekipe, koga aktiviramo ob različnih primerih – vse imamo pripravljeno po vnaprej določenih protokolih, da lahko reševanje poteka hitro in brez nepotrebnih zapletov. Se pa zgodi, da nas včasih kaj preseneti.” Kot eno izmed takšnih presenečenj je Sihur navedel epidemijo korona virusa, ki je zaprla države in upočasnila svet. “Takrat smo se srečevali s čisto novim scenarijem, nismo vedeli kaj nas čaka. Skrbeli smo za oskrbo starejših prebivalcev s hrano, sodelovali smo z Rdečim križem, nabavljali maske. Takrat smo celo aktivirali hrastniške šivilje, da so nam maske šivale.”
V sistemu zaščite in reševanja delujejo tudi različna društva, na primer taborniško društvo ter dva planinska društva za postavljanje začasnih bivališč in iskanje pogrešanih oseb, dva radiokluba za vzpostavljanje zvez in zbiranje podatkov o nezgodi, brodarsko društvo Steklarna Hrastnik za reševanje na vodi in potapljaški klub za reševanje iz vode.
Trenutno pa v Hrastniku iščejo nove pripadnike. Na spletni strani občine je objavljen poziv, v katerem v svoje vrste vabijo polnoletne osebe, ki so pripravljene pomagati, ko je to potrebno. “Na vsake toliko je treba ekipe pomladiti in seveda preveriti, če so še vsi za. Z odzivom smo zaenkrat zadovoljni.” Z vsemi, ki so se ali se še bodo javili na razpis, bodo opravili razgovore in jih razporedili v primerne enote za zaščito in reševanje.
