Slovenska Transverzala, ki je med vsemi pravimi transverzalami na svetu edina krožna, se vije skozi en narodni in en regijski park, dva geoparka, štiri zaklade svetovne naravne in kulturne dediščine, šest pragozdov, osem krajinskih parkov in kar 22 gozdnih in botaničnih rezervatov – pot iz enega konca na drugega pa se vije tudi skozi hrastniške in trboveljske hribe.
Trasa Transverzale, uvedba te je bila prvič predlagana že leta 1951
Uvodoma velja poudariti, da ne gre za znano 600-kilometrsko Slovensko planinsko pot, ki se konča v Ankaranu, temveč gre za pot, kakršna bi morala biti Slovenska planinska pot po izvirnemu predlogu zanjo iz leta 1951: predlagana je bila vendar kot krožna pot, ki zaobjame celotni slovenski planinski svet, “vključno npr. z Zasavjem, ki ga Slovenska planinska pot krivično prezre, čeprav je eden ključnih členov slovenskega planinskega sveta,” pripoveduje Jakob J. Kenda.
Transverzalo je namreč prehodil, nato pa vse skupaj spravil tudi v knjigo – vodnik, vanj so zajete dolžine vseh odsekov Transverzale, ki skupaj znašajo 1406,3 km, skupen vzpon (80,6 km), razkrito pa je tudi, da pohodniki za premagan celotni krog potrebujejo dva meseca.
Cesta, šotor (ali vzpetina – kakor kdo dojame) in cepin prepletajo nove izzive pohodnikom
Interaktiven zemljevid trase Transverzale z vsemi pomembnimi in pripadajočimi detajli v merilu vse do 1:5.000 je dostopen tukaj.
Na spletni strani Transverzale je tako moč začutiti, katere vse krajinske lepote premore tudi regija Zasavje, pa ne le z vidika trasnega prikaza, pač pa je za ljubitelje pohodništva zagotovo zanimiv tudi potopisni roman Transverzala, v katerem je Jakob J. Kenda Zasavju posvetil celo poglavje.
Izpostavil pot čez Savo s “cicko”, krajinska parka in zabaven napis
Napis z Mrzlice, ki izvabi (na)smeh
Jakob J. Kenda, “oče” Vodnika po Transverzali je podelil svoje spomine in vtise z raziskovanja zasavskega hribovja: “Celoten odsek Transverzale po Posavsko-Zasavskem hribovju je gotovo eden najprijetnejših sredogorskih na celotni trasi. Na tej poti je tudi kar nekaj biserov. Blizu Hrastnika recimo prečenje Save s cicko od Zidanega Mostu do Škratove doline, pa seveda krajinska parka na Kumu in na Mrzlici.
Posebej okoli Hrastnika in nad Trbovljami je tudi zanimivo, občasno celo zabavno spremljati sledi prav posebnega duha planinstva v Zasavju. Kot ga na primer lahko razbere mimoidoči iz zapisov na kovinskih ploščicah ob poti z Mrzlice.”
Jakob J. Kenda (foto: osebni arhiv)
Če vam ime Jakob J. Kenda ni znano iz pohodniških vod (je prvi Slovenec, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, o tem napisal roman in zanj prejel nagrado za najboljši literarni prvenec), pa so vam morda znani naslovi knjig o junaku Harryu Potterju, pod prevode katerih v slovenski jezik je podpisan prav omenjeni Kenda.
Vsekakor nova planinska obhodnica, ki daje posebno veljavo tudi regiji Zasavje, ni zanemarljiva predvsem s turističnega vidika, saj bo preko Vodnika po Transverzali zagotovo v zasavsko hribovje pripešačilo – tako se vsaj nadejajo tudi lokalni ustvarjalci turističnega dogajanja – dodatno število obiskovalcev iz ostalih koncev Slovenije, kar pa predstavlja nove priložnosti v zasavskem turizmu.
