KOLUMNA
Po večletnem šumu v najini komunikaciji predlagam, da zakopljeva bojno sekiro in pozabiva na tisto zamero iz začetka devetdesetih.
Otroštvo sem preživela tudi brez petih kubikov Lego kock.
Informacija, da spodbujajo razvoj prostorskih predstav in orientacije, je bila očitno zmanipulirana in samo dober tržni manever. Verjetno bi se prav tako izgubila vsakič, ko grem iz države. Vseeno hvala za vse kubike knjig in otroških leksikonov, čeprav kljub vsej predelani snovi sveta še vedno ne razumem najbolje. Od tistih spornih Lego kock do danes se je zgodilo tole (da boš vedel, pri čem si):
Začetek devetdesetih so bila pač leta, ko smo se soočali s krizo identitete. Največje filozofsko vprašanje je postalo šoping ali ne šoping. Otroke se je v nov sistem privajalo s postopnim večanjem doze kock in ostale šare (zato smo začeli praznovati Božič), odrasle z večjimi in dražjimi igračami (šoping), dokler nismo ponotranjili novih želja (šoping) in jih sprejeli kot nujno življenjsko potrebo. Ponovno smo izumili »nacionalni interes« (razprodaja, a.k.a. šoping) in mu vdahnili novo vsebino, kar je pomenilo, da je vse postalo biznis in blago (šoping). V spremljevalnih aktivnostih uvajanja novih obredov (šoping), ritualov (šoping) in prostorov čaščenja (šoping centri), te je bilo za dosego višjih ciljev (konstantni šoping), merjenih z novo enoto BDP (šoping), seveda treba obtožiti kovanja zarote in očitati politično nastavljenost od ruskih komunajzarjev, ki so bili proti šopingu. Takšne razlage smo morali sprejeti, da ne bi izpadlo, kot da ne podpiramo nove države. Sicer ljudstvu niso grozili z Golim otokom, ampak z brezposelnostjo in izključitvijo iz družbe šopinga – isti šmorn, skuhan na bolj prefinjen način.
To še ni vse-zadevo s šopingom smo vzeli tako resno, da imamo danes največ trgovskih površin na prebivalca v Evropi, katere marginalizirano obrobje predstavljamo.
Letos imam samo eno željo. Prosim vrni šoping v Zasavje. Dva propadla sistema v nekaj desetletjih sta več, kot lahko prenesemo. Tako globoko smo zapadli v sistem šopinga, da ga lahko rešimo samo z še več šopinga in s tem se strinjajo vse zasavske in državne oblasti. Jaz jim verjamem, ker se je že večkrat izkazalo, da so pametni, preudarni in vedo, kaj so prave vrednote. V njihov zagovor lahko rečem, da se res trudijo – v Zasavje so že spustili več novih supermarketov, šoping spodbujajo z raznimi ukrepi, ampak potrebujemo šoping večjih razsežnosti. Stečaji in likvidacije bivših šoping firm so se izkazale za dobičkonosne samo za kratek čas, tako da si bo treba izmisliti nekaj novega. Iščemo neke investitorje in pripravljeni smo prodati vse.
Toliko za letos. Tvoje politično ozadje je brezpredmetno, ker nova ideologija šopinga prebavi vse in to je čar tega krasnega novega sveta, ki ga poskušamo rešiti. Če ti do konca drugega leta uspe pripeljati primerne kupce (verjetno bi bili pripravljeni prodati tudi zdravstvo in šole-to je pač stvar pogajanj) obljubim, da postanem vzorna nakupovalka.
p.s. Prosim prinesi še novo lojtro trboveljskim gasilcem. Ne moremo si privoščiti še tega, da bi naši gasilci obtičali nekje v zraku na stari zarjaveli lojtri.
Avtor: Snaša Klančar
Kolumna izraža mnenje in videnje avtorja, ki je v zakonskih mejah pri pisanju kolumne svoboden. Kolumna ne odraža mnenja uredništva.
