Vojna v Ukrajini vpliva tudi na poslovanje slovenskih podjetij. Preglavice ruska invazija na Ukrajino ne povzroča le podjetjem, ki poslujejo v Rusiji in Ukrajini, ampak so posledice tudi posredne, na primer pri vse višjih stroških energije in pri dobavi nekaterih ključnih surovin oziroma komponent. Preverili smo, kako bo to prizadelo zasavska podjetja.
“Električno energijo imamo zakupljeno še za letošnje leto. V prihodnje pa bomo primorani električno energijo zakupiti po takrat veljavnih cenah,” je o višanju cen energentov povedal Sandi Grm, direktor trboveljskega podjetja Kovit. Dodal je, da za ogrevanje uporabljajo utekočinjeni zemeljski plin, “kar pomeni, da se nam je ogrevanje prostorov letos močno podražilo”, podražitev goriv pa vodi tudi v dražje prevoe in druge podražitve, je prepričan.
Pomanjkanje surovin in visoke podražitve
V Kovitu sicer trenutno nimajo večjih težav pri poslovanju v tujini, je dejal Grm. Izpostavil je le večji projekt, ki ga bodo morali prepeljati do Kazahstana. Običajne poti namreč vodijo skozi Ukrajino, zato bodo morali najti drugo rešitev, je povedal.
A še največje skrbi Kovitu povzroča pomanjkanje surovin, je poudaril. “Ruska in ukrajinska proizvodnja jekla oziroma surovin za proizvodnjo jekla pomeni 70 odstotkov evropske proizvodnje. To pomeni, da bo v nekaj mesecih na tržišču samo 30 odstotkov običajnih količin jekla,” pojasnjuje Grm, ki zaradi tega pričakuje velik dvig cen jekla ter veliko pomanjkanje surovine, kar po njegovem mnenju predstavlja veliko nevarnost za ustavitev velikega dela proizvoden, kjer je osnovni material jeklo.
Dewesoft kljub podjetju v Rusiji sledi sankcijam EU
Podobno večje težave na področju prehrambene industrije, jekla, aluminija in energentov v prihodnje napovedujejo tudi v Dewesoftu, čeprav posebnih vplivov na poslovanje njihovega podjetja ne pričakujejo. “Pomanjkanje bo povzročilo tudi zmanjšanje aktivnosti posameznih podjetji in s tem povečanje brezposelnosti tudi v Sloveniji, povečanje cen dnevnih dobrin, povišanje plač, podraževanje materialov in spet podražitev izdelkov na tržišču,” pravi Andrej Orožen, direktor Dewesofta.
V Ukrajini sicer Dewesoft nima podjetja in v zadnjih 10 letih tam niso poslovali. “Pred leti smo poslovali s podjetjem Antonov, ki je proizvajalec največjih letal na svetu. Sedaj podjetja ni več. Na drugi strani pa imamo na ozemlju Rusije hčerinsko podjetje, v katerem so zaposleni pripadni podjetju in so svoje aktivno delovno življenje povsem posvetili slovenskemu podjetju,” je povedal Orožen, a kot pravi, pri poslovanju kljub vsemu ostajajo zvesti sankcijam in ukrepom, ki jih je proti Rusiji uvedla EU.
“Spremljamo sezname, za sodelovanje prepovedanih podjetji in posameznikov. Ostajamo zvesti poslovnim načelom EU, po drugi strani pa si želimo nadaljevati poslovno sodelovanje s civilnim področjem ruske industrije in tako našim zaposlenim zagotoviti vsaj minimalne prihodke za dostojno življenje,” je dejal Orožen.
Tevel bo vstop na ruski trg preložil na kasnejši čas
Na seznamu podjetij, ki delujejo v Rusiji, se je znašel tudi kisovški Tevel, vendar gre za pomoto, je dejal direktor podjetja Iztok Živko. Na spletni strani podjetja imajo namreč med referencami omenjen ruski trg, a gre v resnici le za to, da so produkte tam certificirali, “nikoli pa nič prodali”. “Šele letos smo načrtovali za okoli 1 milijona evrov poslov v Rusiji, a bomo zdaj s tem počakali,” je pojasnil Živko in dodal, da veliko več delajo v Kazahstanu.
“Tam vse deluje normalno in tudi mi poslujemo brez težav, vem pa denimo, da smo nedavno naše produkte prodali Korejcem, ki dobavljajo Rusiji, pa ni šlo več naprej,” je pojasnil Živko, ki se v Kazahstan odpravlja v začetku aprila, medtem ko bo pot v Rusijo odložil na kasnejši termin.
