Zdaj gre zares. Včeraj se je uradno začela volilna kampanja za državne volitve 2026. Politične stranke so morale na Državni volilni komisiji oddati liste kandidatov. Ti bodo na volilnih lističih kot predstavniki svoje politične stranke navedeni 22. marca, ko bo Slovenija odločala o prihodnosti za naslednja štiri leta. Stranka, ki bo prejela največ glasov, bo zasedla tudi največ mest v Državnem zboru. Kdo od njihovih članov bo kot poslanec ali poslanka lahko prisoten na sejah, pa je prav tako odvisno od volivcev.
| Državni zbor je skupina 90 poslancev in poslank, ki za Slovenijo opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno vlogo. Tako sprejema spremembe ustave, zakonov in drugih aktov ter odloča, kako bodo porabljena državna sredstva. V nadzorni vlogi spremlja delo vlade in odloča o zaupnici oziroma nezaupnici. Njihova volilna vloga jim omogoča, da imenuje in razrešuje visoke državne funkcionarje. |
Vsak glas šteje
Na listah političnih strank kandidati zastopajo vsak svoje okrožje. Več kot lista prejme glasov, več sedežev jim pripada v Državnem zboru. Te bodo zasedli kandidati iz okrožij, kjer so jim namenili največji delež glasov. Zakomplicirano? Za izračuni stojijo matematični postopki, ki niso ravno osnovne funkcije. Dejstvo pa je, da ima zasavski kandidat večjo možnost, da postane poslanec, če prejme veliko število glasov. Torej, en glas najbrž res ne bo nič spremenil – ko pa bo postal del seštevka, se bo zgodba morda odvila drugače.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Državni zbor poslancem in poslankam ponuja 90 sedežev. Po podatkih njihove uradne spletne strani jih trenutno zaseda 39 članov poslanske skupine Svoboda, 24 članov Slovenske demokratske stranke. Manj kot 10 sedežev pripada strankam Socialni demokrati, Nova Slovenija – krščanski demokrati, Levici, nepovezanim poslancem ter še članoma italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Po več kandidatov v vsaki zasavski občini
Pa se vrnimo na letošnje volitve. Liste kandidatov so torej vložene. Od danes naprej ne more kandidature oddati nihče več. Po postopku pregledovanja in potrjevanja list, bo Državna volilna komisija sezname kandidatov po volilnih okrajih uradno objavila 6. marca. Medtem pa so jih politične stranke že predstavile. Mi smo jih objavili v članku TUKAJ. V vsakem od volilnih okrajev v Litiji, Zagorju in skupnemu Trbovlje-Hrastnik se bo za glasove volivcev borilo po sedem kandidatov. Še več bo strank. Devet je še takšnih, ki nimajo kandidatov v zasavskih okrajih.
Da pa bodo volivci seznanjeni s cilji morebitnih bodočih poslancev za razvoj države v naslednjem mandatnem obdobju, bomo v uredništvu ZON pripravili volilna soočenja v Trbovljah in Zagorju. Ta se bodo zgodila marca. Do takrat pa na urednistvo@zon.si sprejemamo vprašanja Zasavk in Zasavcev.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Na volišče bo 22. marca lahko odšel vsak polnoleten državljan Republike Slovenije. V zasavski regiji ima to pravico okoli 50.000 prebivalcev. Več o tem: TUKAJ.
Aprila bodo še enkrat volili prebivalci krajevne skupnosti Klek:
Kaj se dogaja na Kleku? Prebivalci bodo morali predčasno na volišča
