Državna volilna komisija je v začetku leta razpisala 11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Najprej je stekel postopek izbiranja kandidatov. Za prijavo na volitve posamezne stranke potrebujejo podpise poslancev ali volivcev. Slednjega na upravni enoti lahko odda vsak državljan z volilno pravico, za to pa ima čas do 19. februarja, ko bo potekel rok za vložitev kandidatnih list. Kandidira lahko tudi posameznik, ki v ta namen potrebuje najmanj 1000 podpisov volivcev s stalnem prebivališčem v okraju kandidature.
Katere liste se bodo dejansko potegovale za poslanske mandate, bomo torej izvedeli šele takrat, zaenkrat pa naj bi jih bilo 18. Med njimi je pet parlamentarnih strank ter nekaj strank, ki so bile pred štirimi leti manj uspešne. Od zadnjih volitev leta 2022 pa je bilo ustanovljenih tudi kar nekaj novih strank. Ankete napovedujejo, da se bo v parlament tokrat uvrstilo več list – med šest in osem.
Medtem ko so kandidati nekaterih političnih strank že znani, bo za druge potrebno še malo počakati: TUKAJ
Volilna kampanja se bo začela z objavo list kandidatov, ko se bodo potencialni bodoči poslanci podali v boj za glasove. Ta bo trajal do petka, 20. marca, točno do polnoči. Takrat bo začel veljati volilni molk. Organizatorja volilne kampanje, ki prekrši molk, lahko doleti denarna kazen od 800 do 3.000 evrov, odgovorno osebo se po zakonu kaznuje z globo v višini od 300 do 600 evrov.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Svoj glas bodo lahko volivci oddali na več načinov
Kot vedno bo tudi tokrat na voljo več možnosti za oddajo glasu.
Prva priložnost bo na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo med 17. in 19. marcem, torej v torek, sredo in četrtek. V vseh štirih zasavskih občinah bo odprto po eno volišče, v Zagorju v Weinbergerjevi hiši, drugje v upravnih zgradbah.
Weinbergerjeva hiša v Zagorju
Obstajajo še trije načini glasovanja, na katera se bo treba predhodno prijaviti. Do srede, 11.marca, imajo čas za prijavo volivci, ki želijo glasovati po pošti, do 18. marca volivci, ki bi zaradi bolezni želeli glasovati doma, in tisti, ki bodo državljansko dolžnost opravili na volišču OMNIA. To je namenjeno državljanom, ki na dan volitev ne bodo mogli glasovati v domačem kraju. Uradni volilni dan bo nedelja, 22. marec. Takrat bodo po državi med 7. in 19. uro odprta vsa volišča, za katera bodo volivci po pošti prejeli vabila.
Izglasovani poslanci bodo izbrali kandidata, ki bo sestavil novo vlado
Za namen državnozborskih volitev je Slovenija razdeljena na osem volilnih enot, vsaka od njih pa na enajst volilnih okrajev, v katerih stranke predlagajo svoje kandidate. Na ta način bo tudi letos s strani volivcev izbranih 88 poslancev, po enega prispevata še italijanska in madžarska narodna skupnost. Skupaj je v Državnem zboru torej na voljo 90 sedežev.
Volivci bodo 22. marca na volilnih lističih obkrožili stranko oziroma listo kandidatov. Mandati se bodo tem po znanih rezultatih volitev delili po matematičnih postopkih, po katerih izračunajo, koliko sedežev lahko posamezna stranka v Državnem zboru zasede. Glede na to, bodo mesto v parlamentu dobili kandidati, ki se nahajajo na listi. Ali bodo med njimi tudi kandidati iz Zasavja pa je odvisno od števila sedežev, ki bodo njihovim listam pripadali.
V iztekajočem se mandatu so bili iz zasavskih občin izvoljeni trije poslanci – v Litiji Franc Props, v Zagorju Teodor Uranič in v skupnem okraju Trbovelj in Hrastnika Gašper Ovnik. Situacija se je v štirih letih spremenila: najprej se je poslancem pridružil Hrastničan Soniboj Knežak, ki je zamenjal gospodarskega ministra Matjaža Hana, leta 2023 pa je poslansko klop zapustil Franc Props, ki je postal minister za javno upravo.
Ko bo Državni zbor formiran, bo ta najprej izglasoval mandatarja za sestavo nove vlade, kasneje pa še njene ministre.